VSL Sodba VI Kp 48001/2021

I. Ob ugoditvi pritožbi državne tožilke in po uradni dolžnosti se izpodbijana sodba:

1. v odločbi o krivdi in pravni opredelitvi razveljavi,

2. spremeni v odločbi o kazenski sankciji tako,

a) da se obdolženemu A. A. za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 po sodbi Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 48001/2021-22 z dne 10. 11. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani VI Kp 48001/2021-27 z dne 2. 3. 2022

po prvem odstavku 324. člena KZ-1

izreče kazen

8 (osem) mesecev zapora,

ki se na podlagi osmega odstavka 86. člena KZ-1

izvrši

z delom v splošno korist v trajanju 480 (štiristoosemdeset) ur,

ki jih mora obdolženi opraviti v obdobju največ 3 (treh) let.

Izvrševanje dela v splošno korist pripravi, vodi in nadzoruje Probacijska enota X. Pri določitvi dela obsojencu v okviru razpoložljivih del pri izvajalskih organizacijah se upošteva obsojenčevo strokovno znanje in sposobnosti, lahko pa tudi tiste njegove nujne interese glede neodložljivih družinskih in poklicnih obveznostih, katerih neupoštevanje bi povzročilo težko popravljivo ali nepopravljivo škodo za uresničevanje teh obveznosti.

Dogovor o začetku opravljanja nalog, ki ga sklenejo obsojenec, Probacijska enota X in organizacija, pri kateri bo delo opravljeno, se šteje za poziv za nastop kazni.

Probacijska enota X obvesti Okrajno sodišče v Ljubljani, če obsojenec ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist. Če obsojenec v celoti ali deloma ne izpolnjuje nalog v okviru dela v splošno korist ali drugače krši obveznosti dela v splošno korist, sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela;

b) da se v odločbi o stranski kazni obdolženemu A. A. na podlagi prvega odstavka 324. člena KZ-1

izreče

prepoved vožnje motornega vozila kategorij AM, B, B1 in G za čas 1 (enega) leta od pravnomočnosti sodbe, s tem, da se v ta čas na podlagi šestega odstavka 137. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) všteje obdobje od 21. 8. 2021 do 22. 6. 2022, v katerem mu je bilo začasno vzeto vozniško dovoljenje.

II. Pritožba zagovornika se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Obdolženi je dolžan plačati 270,00 EUR sodne takse kot strošek pritožbenega postopka.

1V novem sojenju je sodišče prve stopnje zoper obdolženega A. A. ponovno razsodilo glede odločbe o krivdi in ga spoznalo za krivega kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen deset mesecev zapora in stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas deset mesecev od pravnomočnosti sodbe.Preizkusno dobo je določilo v trajanju štirih let, ob zapisani grožnji, da se določena kazen ne bo izvršila, če v tem obdobju obdolženi ne bo storil novega kaznivega dejanja, medtem ko je v odločbi o kazenski sankciji odredilo, da se stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila B kategorije izvrši. Na podlagi šestega odstavka 137. člena ZKP je sodišče prve stopnje obdolžencu v določeno stransko kazen prepoved vožnje motornega vozila vštelo čas, za katerega mu je bilo vozniško dovoljenje odvzeto, in sicer od 21. 8. 2021 (… „dalje“). Odločilo je še o stroških kazenskega postopka, tako da jih je obdolženi dolžan plačati (prav: povrniti) v obsegu iz 1. do 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper sodbo je vložil pritožbo zagovornik obdolženca zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Predlagal je, da se obdolženca v celoti oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka.

3Državna tožilka je vložila pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji s predlogom, da se obdolžencu izreče kazen osem mesecev zapora, ki se izvrši z delom v splošno korist, stranska kazen prepovedi vožnje motornega vozila pa naj po stališču tožilke obsega vozila kategorij AM, B, B1 in G za čas enega leta od pravnomočnosti sodbe.

4Na pritožbo državne tožilke je odgovoril zagovornik obdolženca, ki je predlagal, da se tožilkina pritožba kot neutemeljena zavrne.

5Utemeljena je pritožba državne tožilke, neutemeljena pritožba zagovornika obdolženca, pri čemer pa je pritožbeno sodišče poseglo v prvostopenjsko sodbo po uradni dolžnosti.

K razlogom za poseg po uradni dolžnosti

6V prvem sojenju je sodišče druge stopnje z odločbo (sodba in sklep) razveljavilo odločbo o kazenski sankciji, o vštevanju časa odvzema vozniškega dovoljenja v kazen prepoved vožnje motornega vozila in stroških kazenskega postopka. V tem obsegu je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (točka I izreka), v točki II izreka pa je v nerazveljavljenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Nerazveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje iz prvega sojenja je torej odločba o krivdi in pravni opredelitvi (skupni izraz: krivdorek), ki je postal pravnomočen z drugostopenjsko odločitvijo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 4. 3. 2022 (prvi odstavek 129. člena ZKP). Ker pa je sodeča sodnica v novem sojenju ponovno odločila o krivdi zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, pa je na opisan način zagrešila kršitev kazenskega zakona v vprašanju iz 3. točke 372. člena ZKP (ne bis in idem). Odločba o krivdi, ki je temeljila na obtožnem predlogu državne tožilke, je bila evidentno pravnomočno razsojena z odločitvijo pritožbenega sodišča VI Kp 48001/2021-27 z dne 2. 3. 2022. Pritožbeni senat je zato na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 383. člena ZKP (obseg preizkusa prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti) posegel v prvostopenjsko odločitev na način, kot je razvidna iz izreka te sodbe (točka I/1).

K pritožbi državne tožilke

7Tožilka pravilno opozarja na določbo 45.a člena KZ-1, ki vsebuje primesi retributivnega (povračilnega), kakor tudi preventivnega namena kaznovanja v segmentu predpisa, da mora država (sodišče) s kaznovanjem vzpostaviti zavedanje tudi drugim o nedopustnosti izvršitve kaznivih dejanj. Tožilka je v pritožbeni obrazložitvi tudi po oceni pritožbenega senata utemeljeno predstavila eksponentno nevarno vožnjo, s tem pa tudi osebnost obdolženca v času storitve kaznivega dejanja. Pravilno je ugotovila, da je obdolženi z visoko stopnjo ogrožanja kršil varnost javnega prometa, bil pod vplivom kar dveh prepovedanih substanc, alkohola in kokaina, zato slednja, droga kokain, ne spada v kontekst reakcije povprečnega človeka, da bi ob veliki žalosti posegal po prepovedani drogi, kot je to, tudi po oceni pritožbenega sodišča neprepričljivo pojasnjeval obdolženi (uživanje droge in alkohola zaradi hude žalosti ob zastrupitvi mačke in nesoglasja s partnerko). Odziv pritožbenega sodišča na tako eksponentno visoko stopnjo ogrožanja varnosti javnega prometa je na podlagi obsega dokazovanja (list. št. 114). Sodeča sodnica je seznanila obe stranki in zagovornika tudi z uradnima zaznamkoma B. B. in C. C. Tako je B. B. v informativni izjavi povedal, da je obdolženi vozil ves čas s preveliko hitrostjo, da je v ... rondo pripeljal s hitrostjo 90 km/h in da je bil vinjen. C. C. pa je opisal obdolženčevo vožnjo, da je prevozil dve semaforski križišči kljub temu, da je zanj gorela rdeča luč in da so se udeleženci zaradi očitno objestne vožnje obdolženca umikali skrajno desno. Glede na to, da je tožilka v pritožbi poudarila težo kaznivega dejanja, je zato na opisani način nehote opozorila na oba uradna zaznamka, ki ju je sodnica na naroku za izrek kazenske sankcije glede na zapis v zapisniku naroka glavne obravnave vsebinsko tudi predstavila. Tako ugotovljena dejstvena podlaga pa vsekakor utemeljuje kaznovalni predlog državne tožilke, da se obdolžencu izreče efektivna kazen osem mesecev zapora, skratka v takšni višini, kot je državna tožilka na predobravnavnem naroku v primeru priznanja krivde predlagala izrek kazni obdolžencu. Zaradi vezanosti na tožilkin predlog je pritožbeno sodišče upoštevalo alternativni način izvršitve kazni, ki ga je predlagala državna tožilka in na temelju osmega odstavka 86. člena ZKP izrečeno kazen osem mesecev zapora nadomestilo z delom v splošno korist v trajanju 480 ur, ki jih mora obdolženi opraviti največ v treh letih.

8Pritožbeni senat je preizkusil tudi navedbe zagovornika obdolženca v odgovoru na pritožbo državne tožilke, ki jim ne more slediti zaradi vsebinsko prazne obrazložitve, češ da je tožilski očitek zgolj „nekakšno neprimerno moraliziranje in nepravno upoštevano sklicevanje na načelo enake obravnave obdolžencev v zadevah, ki so si v bistvenem podobne...“. Pohvalna pa je ugotovitev zagovornika obdolženca, da je kazenski postopek na njegovega klienta že začel ustrezno učinkovati. Ampak, ker je namen kaznovanja ne samo v specialni prevenciji, temveč tudi v povračilnosti za storjeno kaznivo dejanje in generalno preventivni naravnanosti, je v tem pritožbenem postopku izrečena kazenska sankcija ustrezna in pravična.

9Pritožbeni senat je sledil tožilkinemu predlogu tudi v zvezi z izrečeno stransko kaznijo prepoved vožnje motornih vozil določenih kategorij. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je državna tožilka v obtožnem predlogu opredelila kaznovalni predlog med drugim, da sodišče izreče obdolžencu stransko kazen prepoved vožnje motornih vozil B kategorije. Sodeča sodnica je na predlog državne tožilke zoper obdolženega A. A. izrekla začasen odvzem vozniškega dovoljenja, in sicer motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G. Na predobravnavnem naroku (list. št. 74 in naslednje) je državna tožilka oblikovala kaznovalni predlog za primer obdolženčevega priznanja krivde tako, da naj sodišče izreče obdolžencu kazen osem mesecev zapora z alternativno izvršitvijo dela v splošno korist in še stransko kazen prepoved vožnje motornih vozil za kategorije, zaradi katerih je bilo obdolžencu vozniško dovoljenje že odvzeto. Čas izreka stranske kazni je opredelila z obdobjem enega leta. Torej, obdolženi je razumel in lahko tudi sprevidel kakšna stranska kazen prepoved vožnje motornega vozila kategorij se mu lahko izreče, zato je topogledno napačno razlogovanje sodeče sodnice v 6. točki obrazložitve, da je morala upoštevati kaznovalni predlog v obtožnem predlogu državne tožilke, glede izreka stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila samo B kategorije. Sodeča sodnica očitno ni upoštevala kaznovalnega predloga, ki ga je predstavila državna tožilka na predobravnavnem naroku 10. 11. 2021, ki pa je bil nenazadnje tudi izhodišče za nov opravljeni narok za izrek kazenske sankcije 13. 6. 2022 in da obdolženi poseduje vozniško dovoljenje tudi za ostale kategorije. Pravilno je tudi izpostavila namen izreka stranske kazni prepoved vožnje motornih vozil, da se eksponentno nevarnega voznika, kot je to bilo ugotovljeno v odločbi o krivdi sankcionira tako, da se mu onemogoči udeležba v javnem prometu z motornim vozilom vseh kategorij za katere poseduje vozniško dovoljenje.

10Vsakdo nosi sam posledice prejšnjega življenja, zato ne more biti opravičljiv razlog, da je prepoved vožnje motornega vozila močno poseglo v vsakdanje življenje obdolženca, kar je poskušal kot odločilno izpostaviti njegov zagovornik v odgovoru na pritožbo. Že izpostavljeno izhodišče državne tožilke o teži kaznivega dejanja (nevarna vožnja obdolženca, ki jo je sodišče ugotovilo z uradnima zaznamkoma na 20. in 21. listovni številki) opravičuje daljši čas odvzema vozniškega dovoljenja obdolžencu. Pritožbeni senat je zato tudi v tem delu posegel v odločbo o stranski kazni na način, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.

11Obdolžencu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani III K 48001/2021-11 z dne 14. 9. 2021). Sodišče prve stopnje je obdolžencu 22. 6. 2022 vrnilo vozniško dovoljenje, kar je pravzaprav datum obdobja za katero mu je bila, nepravnomočno izrečena stranska kazen. Sodišče prve stopnje je sicer upoštevalo določilo šestega odstavka 137. člena ZKP o vštevanju izrečene stranske kazni prepovedi vožnje motornega vozila zaradi začasno odvzetega vozniškega dovoljenja (prav bi bil čas oblikovan tako, da traja od 21. 8. 2021 dalje), ker pa je sodišče druge stopnje čas izrečene stranske kazni zvišalo na eno leto, je zaradi predčasne vrnitve vozniškega dovoljenja 22. 6. 2022 vštelo čas, in sicer od 21. 8. 2021 do 22. 6. 2022. Na temelju te sodbe pa se efektivni čas trajanja stranske kazni podaljša za obdobje do enega leta, šteto od pravnomočnosti te sodbe. Ali še drugače povedano, za obdobje dveh mesecev.

K pritožbi zagovornika¹

12Uvodoma pritožbeni senat pojasnjuje, da tudi če bi bil predlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka iz razlogov po četrtem odstavku 95. člena ZKP utemeljen, sodišče ne bi smelo obdolženca oprostiti plačila stroškov tudi iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kar je posebej izpostavil zagovornik obdolženca, ker takšnega pooblastila nima.

13Glede vprašanja ali bi plačilo stroškov kazenskega postopka ogrozilo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih je obdolženi dolžan vzdrževati, kar je edina pravna upoštevna podlaga za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, pa pritožbeni senat pojasnjuje, da dokazno breme glede teh dejstev nosi obdolženi oziroma zanj angažirani zagovornik. Tako pa je v pritožbeni obrazložitvi zagovornik zapisal, da prejema minimalno plačo (ustreznih plačilnih listin ni predložil), da je utrpel visoko premoženjsko škodo, ki jo je moral zaradi izgube zavarovalnih pravic v celoti kriti sam (brez listin). Predvsem pa je obdolženi zaposlen, kakšnih posebnih preživninskih obveznosti za druge osebe spisovno ni izkazanih, kar vodi k zaključku, da obrambi ni uspelo dokazati oprostitve plačila stroškov kazenskega postopka iz razlogov, ki so opredeljene v četrtem odstavku 95. člena ZKP.

14Pritožbeno sodišče je tako pritožbi državne tožilke v celoti ugodilo, kot neutemeljeno je zavrnilo pritožbo zagovornika obdolženca, poseglo je v prvostopenjsko sodbo po uradni dolžnosti in ker ni ugotovilo drugih kršitev, ki jih mora presojati skladno s prvim dostavkom 383. člena ZKP, je v nespremenjenih in nerazveljavljenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

15Zagovornik obdolženca s pritožbo ni uspel, zato je na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka skupno odmerjeno v višini 270,00 EUR. Podlaga za izrečeno skupno sodno takso sta tarifni številki 71112 in 71119 in obe še v zvezi s tarifno številko 7122 taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

¹ Sodišče druge stopnje je vrnilo spis prvemu sodišču, ker sodeča sodnica ni ugotovila ali je pritožba zagovornika tudi dovoljena. Zagovornik na naroku za izrek kazenske sankcije ni bil navzoč, kar v dani situaciji terja od sodnika, da upravičencu do pritožbe, kar je zagovornik, pošlje prepis izrečene sodbe ter pouk o napovedi pritožbe. Naknadno je zagovornik podal izjavo, da pritožbo napoveduje.