VSM Sklep V Kp 23821/2022

Pritožba zagovornikov obdolženega A. A. se kot neutemeljena zavrne.

1Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom II Kpr 23821/2022 z dne 19. 8. 2022 pod točko I izreka na podlagi drugega in tretjega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) izločilo listine, v preostalem pa je pod točko II izreka predlog za izločitev dokazov, ki so ga podali zagovorniki obdolženega A. A., zavrnilo.

2Zoper sklep so se pritožili zagovorniki obdolženega brez izrecne navedbe izpodbojnih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in iz spisa izloči nezakonito pridobljene listine.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa, pritožbenih navedb ter preučitvi spisovnega gradiva pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita.

5Zagovorniki z enakimi navedbami, kot so jih podali že v predlogu za izločitev dokazov, zatrjujejo kršitev pravic iz 22., 29. in 36. člena Ustave ter 6. in 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedeno utemeljujejo z navedbami, da odredba za hišno preiskavo vozila Toyota C-HR Hybrid, ki ga je uporabljal obdolženec, slednjemu ni bila vročena, s čimer mu je bila kršena tudi pravica do navzočnosti pri preiskovalnih dejanjih. Prav tako navedena odredba ni bila vročena njegovemu zagovorniku. Ob tem poudarjajo, da je imel obdolženec že pred tem status osumljenca, vendar policija ni storila ničesar, da bi osumljenca obvestila o nujnih preiskovalnih dejanjih. Policija je opravila tudi ogled osebnega vozila, pri katerem obdolženec prav tako ni bil prisoten, niti o ogledu ni bil obveščen. Tako je bila hišna preiskava vozila opravljena nezakonito, zato je treba vse listine in dokaze, ki so bili nezakonito pridobljeni, izločiti.

6Ni jim mogoče pritrditi. Soglašati je namreč s razlogi v točki 7/a obrazložitve izpodbijanega sklepa, kjer je sodišče prve stopnje podrobno pojasnilo, da je bil obdolženec najemnik in posestnik vozila v obdobju od 11. 4. 2022 do 15. 4. 2022, medtem ko je bila odredba za preiskavo vozila Toyota C-HR Hybrid izdana šele 20. 4. 2022, ko navedenega vozila obdolženec ni imel več v uporabi. Ob tem ne gre prezreti, da se je preiskava navedenega vozila začela 20. 4. 2022 ob 20.05 uri, kot je to razvidno iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov, ko obdolženec še niti ni bil izsleden. Policijski postopek, katerega posledica je bil odvzem prostosti obdolžencu, se je namreč začel šele 20. 4. 2022 ob 21.08 uri, kot je to razvidno iz odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju z dne 20. 4. 2022. Upoštevaje navedeno, ko je nemogoče, da bi torej obdolženec bil navzoč pri opravi preiskave in ogleda vozila in ko nenazadnje, kar je bistveno, za to niti ni bilo nobenega razloga, saj slednji dne 20. 4. 2022 ni bil ne najemnik, posestnik oziroma uporabnik vozila, se pritožbene navedbe v tej smeri, kakor tudi navedbe o potrebni vročitvi odredbe obdolžencu in njegovemu zagovorniku, izkažejo kot neutemeljene. Bistveno je namreč, da obdolženec v času odreditve oziroma izvedbe preiskave avtomobila Toyota C-HR Hybrid, ni bil več dejanski (in niti formalni) uporabnik tega vozila. Pritožbeno sodišče pa ob tem dodaja, da so bili v času ogleda in preiskave navedenega vozila prisotni lastnik avtomobila in dve priči, kot je to razvidno iz zapisnikov o ogledu in preiskavi stanovanja ter drugih prostorov, zato ni nobenega dvoma v procesno veljavnost opravljenih preiskovalnih dejanj, kar pomeni, da v pritožbi zatrjevane kršitve niso podane.

7Zagovorniki trdijo še, da so bile v zvezi z odločbo o odvzemu prostosti in pridržanju obdolženemu A. A. kršene pravice, ki izhajajo iz 8. člena ZKP v povezavi z 62. členom Ustave. Niti ena listina namreč ni bila prevedena v jezik, ki ga obdolženec razume, pri čemer je bilo na pripornem naroku izrecno zapisano, da obdolženec ne razume slovenskega jezika. Prav tako policisti obdolžencu ob pridržanju niso vročili pisnega obvestila, ki je na spletni strani objavljen tudi v jeziku, ki ga obdolženec razume. To, da je policist obdolženca seznanil s pravicami, pa ne pomeni, da se je obdolženec dejansko seznanil in da jih je razumel. Pri tem je pomembno, da v odločbi o odvzemu prostosti in pridržanju rubrike o seznanitvi s pravicami niti niso označene, torej policist, ki bi naj obdolženca seznanjal, ni označil ničesar, o čemer bi ga naj seznanjal. Obdolženec pa prav tako ni bil pisno poučen o pravicah iz 8. člena ZKP, kar predstavlja kršitev 19. člena Ustave.

8Tudi v povzetem jim ni mogoče pritrditi. Poudariti je namreč, da predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP niso katerikoli dokazi, temveč le dokazi, za katere je v zakonu določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. To so izpovedba osumljenca oziroma obdolženca, prič in izvedencev ter zapisniki, predmeti, posnetki, sporočila in dokazila, za katere je v ZKP določeno, da se sodna odločba nanje ne sme opirati, kot tudi obvestila, ki jih je policija zbrala od osumljenca, preden je bil poučen po četrtem odstavku 148. člena ZKP in obvestila oseb, ki ne smejo biti zaslišane kot priče (235. člen ZKP) ali oseb, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričanju (236. člen ZKP) ali ki po zakonu ne bi smele biti postavljene za izvedenca (251. člen ZKP). Predmet so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov, kot je to v obravnavani zadevi odločba o odvzemu prostosti in pridržanju. Gre namreč za listino, ki v konkretnem primeru dokazuje, kaj vse so državni organi storili v zvezi s posameznim kaznivim dejanjem in ne dokazuje nobenega materialnopravnega dejstva iz kakršnegakoli obtožnega akta. Pomeni, da so zagovorniki med drugim predlagali izločitev nečesa, kar po navedeni zakonski določbi že po vrsti ne more biti predmet izločitve, zato je vsakršno dodatno polemiziranje v tej smeri povsem odveč.

9Po navedenem pritožbeno zatrjevane kršitve določil ZKP in Ustave niso podane. Tako se kot neutemeljeno izkaže pritožbeno vztrajanje na izločitvi vseh dokazov in listin, ki se nanašajo na preiskavo vozila ter izločitev odločbe o odvzemu prostosti in pridržanju. Ker pritožba tudi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi omajalo pravilnost izpodbijanega sklepa, pritožbeno sodišče pa kršitev, ki jih je dolžno upoštevati pri uradnem preizkusu (peti odstavek 402. člena ZKP) ni zasledilo, je bilo o pritožbi zagovornikov obdolženca odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izločitev dokazov, po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s šestim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.