UPRS Sodba in sklep I U 1488/2019-15

I. Tožbi zaradi molka organa se ugodi tako, da se Občini Domžale naloži, da mora v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe izdati upravni akt o vlogi tožeče stranke z dne 19. 2. 2019.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo.

1Tožnica vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa na podlagi četrtega odstavka 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Navaja, da je na toženo stranko dne 19. 2. 2019 naslovila vlogo za podružnico lekarne, na katero je tožena stranka odgovorila z dopisom 20. 8. 2019, da občina ne izkazuje potrebe po organiziranju podružnice lekarne. Ker tožena stranka njene vloge ni obravnavala kot vloge v upravnem postopku in ni izdala prvostopenjske odločbe v roku iz 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je na prvostopenjski organ dne 17. 6. 2019 naslovila pritožbo po določbi četrtega odstavka 222. člena ZUP. Tudi drugostopenjski organ o njeni pritožbi ni odločil v roku iz 256. člena ZUP, zato je tožnica organ dne 2. 9. 2019 pozvala k izdaji odločbe v nadaljnjih sedmih dneh. Ker tožena stranka tudi v tem roku ni odločila o njeni pritožbi, vlaga tožbo v odprtem 30-dnevnem roku po preteku sedemdnevnega roka za izdajo odločbe druge stopnje. S tem v zvezi predlaga tudi svoje zaslišanje in zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke (župana).

2V nadaljevanju tožbe tožnica pojasnjuje postopek izdaje dovoljenja za podružnico lekarne po 10. členu Zakonu o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) ter poudarja, da je za izdajo takega dovoljenja pristojna tožena stranka. Njeno vlogo bi morala tožena stranka obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in o njej voditi upravni postopek ter odločiti o njeni zahtevi. Poudarja, da je vložila popolno, za obravnavo sposobno vlogo in da jo je vložila pri stvarno in krajevno pristojnem organu, ta pa bi moral na podlagi dejstev ugotovljenih v postopku, odločiti o vseh zahtevkih stranke. Ker tožena stranka predmetne vloge ni obravnavala kot vloge v upravnem postopku, je kršila številne določbe ZUP. Sodišču predlaga, naj po izvedbi predlaganih dokazov tožbi ugodi in toženi stranki naloži, da v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe odloči o pritožbi tožnice proti prvostopenjski odločbi, s katero je zaradi molka prvostopenjskega organa po domnevi zavrnitve prvostopenjski organ odločil o njeni vlogi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne, podani dne 19. 2. 2019. Podrejeno predlaga, da sodišče toženi stranki naloži, da v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe odloči o tožničini vlogi za izdajo dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne podani dne 19. 2. 2019. Hkrati zahteva povrnitev stroškov sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3Tožena stranka v odgovoru na tožbo odgovarja, da se upravni postopek podelitve koncesije začne z javnim razpisom in ne z dopisom posamezne zainteresirane osebe. Dopis tožnice z dne 19. 2. 2019 tako ne predstavlja začetka upravnega postopka, pač pa le izraz tožnice, da ima interes, da se začne nov postopek za podelitev koncesije. Takšna zainteresiranost ne nalaga toženi stranki kot občini obveznosti, da začne postopek podelitve koncesije, pač pa je zgolj in samo izraz zainteresiranosti posamezne osebe, da bi se postopek podelitve koncesije začel. Sam upravni postopek bi se začel, če bi tožena stranka objavila javni razpis za podelitve koncesije, česar pa tožena stranka ni storila. Po drugem odstavku 2. člena ZUP gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek. V konkretni zadevi ZLD-1 ne določa, da bi se upravni postopek začel s prejetjem dopisa zainteresirane osebe, zato o tožničinem predlogu ni bilo potrebno odločiti v upravnem postopku, pač pa je zadostovalo, da je tožena stranka na predlog odgovorila z dopisom, kot ji nalaga Uredba o upravnem poslovanju. Na območju občine Domžale izvaja lekarniško dejavnost Javni zavod mestne lekarne, katerega soustanoviteljica je tožena stranka, zato ni potrebe, da bi za ta namen podeljevali koncesijo. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne ter tožnici naloži plačilo vseh stroškov postopka.

K I. točki izreka:

4Tožba je utemeljena.

5Po določbi tretjega odstavka 5. člena ZUS-1 je upravni spor dopusten tudi v primeru, če upravni akt tožniku ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku. Procesne predpostavke za vložitev takšne tožbe (zaradi molka) so določene v 28. členu ZUS-1. Četrti odstavek tega člena določa, da če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe. Upravni spor sme tako sprožiti, če tudi organ druge stopnje v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ne izda odločbe o strankini pritožbi in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh (drugi odstavek 28. člena ZUS-1).

6Tožnica je vložila tožbo zaradi molka organa, ker organ druge stopnje v roku ni odločil o njeni pritožbi zoper zavrnjeno zahtevo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne.¹ Organ druge stopnje je namreč na njeno pritožbo odgovoril le z dopisom z dne 20. 8. 2019. Iz tožbe izhaja, da je štel, da pri tožničini vlogi ne gre za upravno zadevo. V obravnavani zadevi je tako sporno ali je tožničina vloga z dne 19. 2. 2019 vloga, ki jo je treba obravnavati po ZUP in če gre za takšno vlogo, ali so izpolnjeni pogoji za tožbo zaradi molka organa (ali je tožnica vložila pritožbo zaradi molka organa prve stopnje po izteku roka predpisanega za odločitev organa prve stopnje in ali je vložila tožbo zaradi molka organa, po tem, ko organ druge stopnje tudi na novo zahtevo ni odločil o tožničini pritožbi v nadaljnjih sedmih dneh).

7Med strankama ni sporno, da je tožnica toženi stranki dne 19. 2. 2019 poslala vlogo za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne. Prav tako ni sporno, da ji je 17. 6. 2019 poslala pritožbo zaradi fikcije zavrnitve njene vloge in dne 2. 9. 2019 poziv organu druge stopnje za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh. Prav tako ni sporno, da je tožena stranka 20. 8. 2018 tožnici poslala odgovor na vlogo za lekarniško podružnico in da v zadevi ni izdala nobene upravne odločbe.

8Tožnica v vlogi z dne 19. 2. 2019, kjer se med drugim sklicuje na 125. člena ZUP², zahteva izdajo upravne odločbe oziroma izvedbo upravnega postopka. Tako podana zahteva v povezavi z 10. členom Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1)³, določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati podružnica in postopke ustanovitve podružnice v občini, ki ni ustanoviteljica lekarne, kar po oceni sodišča ne pušča nobenega dvoma, da gre v predmetni zadevi za upravno zadevo iz 2. člena ZUP, zato bi moral organ v obravnavani zadevi tožničino vlogo obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati v skladu z določbami ZUP. Način, kako je zakonodajalec uredil postopek izdaje dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne nima vpliva na to, ali gre v tej zadevi za upravno stvar po tem, ko je zainteresirani izvajalec lekarniške dejavnosti podal vlogo za podružnico lekarne. Posledično bi moral prvostopenjski organ o vlogi odločiti v upravnem postopku in v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ. Zato je po presoji sodišča zahteva tožnice, da mora tožena stranka o njeni vlogi odločiti, v skladu z določbo 28. člena ZUS–1, utemeljena.

9Ker drugostopenjski organ o tožničini pritožbi ni odločil v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku⁴, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po tožničini zahtevi, ki jo je po podatkih upravnega spisa prejel 4. 9. 2019, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa, ki jo je tožnica na sodišče poslala priporočeno po pošti 13. 9. 2019, upravičena, zato ji je ugodilo in v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 pristojnemu organu naložilo, da v roku 30 dni odloči o tožničini vlogi z dne 19. 2. 2019. Ocenilo je, da je 30 dni primeren rok, v katerem bo lahko odločeno o tožničini pritožbi.

10Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS 1).

K II. točki izreka:

11Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožeči stranki glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnica pa je v postopku imele pooblaščenko, ki je odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). To znese skupaj z zahtevanim 22 % DDV (v višini 62,70 EUR) 347,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

¹ Fikcija zavrnitve zahteve s strani organa prve stopnje izhaja iz 222. člena ZUP, ki v prvem odstavku določa, da mora pristojni organ, kadar se začne postopek na zahtevo stranke (...), pa pred odločitvijo ni potreben poseben ugotovitveni postopek, izdati odločbo in jo vročiti stranki čimprej, najpozneje v enem mesecu od dneva, ko je prejel popolno vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti. V drugih primerih, ko se začne postopek na zahtevo stranke (...), mora pristojni organ izdati odločbo in jo vročiti stranki najpozneje v dveh mesecih. Če pristojni organ, zoper katerega odločbo je dovoljena pritožba, ne izda odločbe in je ne vroči stranki v predpisanem roku, ima stranka pravico do pritožbe, kot da bi bil njen zahtevek zavrnjen (četrti odstavek 222. člena ZUP).
² 125. člen ZUP: 1) Upravni postopek se začne pred pristojnim organom po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. 2) Določbe tega zakona, ki veljajo za zahtevo, veljajo tudi za prošnjo ali drugo vlogo, ki je po naravi stvari izenačena z zahtevo
³ Tretji odstavek 10. člena ZLD-1 določa, da dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne izda občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva. Takšno dovoljenje predstavlja upravno odločbo, saj gre za odločanje o pravici.
⁴ Prvi odstavke 256. člen ZUP: Odločba o pritožbi mora biti izdana in vročena stranki, brž ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Če je pritožba nepopolna in jo pritožnik po pozivu dopolni, začne teči rok za izdajo odločbe tedaj, ko organ prejme dopolnitev pritožbe.