VSRS Sklep II DoR 137/2021

Revizija se dopusti glede vprašanj:

I. Ali je toženka v okoliščinah konkretnega primera pri izdaji gradbenega in uporabnega dovoljenja ravnala protipravno?

II. Ali je podana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke, ki je izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo na poplavno ogroženem območju in nastalo škodo na nepremičnini revidentov?

1Predlagatelja sta lastnika polkletnega stanovanja v večstanovanjski hiši v Logatcu, ki sta ga kupila v letu 2005. Stanovanja so bila zgrajena na področju nekdanje domačije A. ob potoku Logaščica. Stanovanja so bila zgrajena leta 2000 brez gradbenega dovoljenja. Stavbo so močno prizadele poplave v letih 2008 do 2010. Predlagatelja očitata toženki, da je v postopku izdaje gradbenega in uporabnega dovoljenja leta 2003 ravnala protipravno, ker je izdala gradbeno dovoljenje v nasprotju z veljavnim Odlokom o ureditvenem območju Skladišča C3 – „OB POTOKU“ v naselju Logatec (v nadaljevanju Odlok) z dne 6. 4. 2000; da je v nasprotju z njim spremenila namembnost objekta iz stanovanjskega v večstanovanjski objekt ter da je izdala uporabno dovoljenje za objekt, ki ni bil skladen z gradbenim dovoljenjem oziroma je pomenil nevarno gradnjo.

2Sodba sodišča prve stopnje je priložena nepopolno (samo vsaka druga stran). Iz obrazložitve sodbe višjega sodišča je glede izreka razvidno, da je sodišče prve stopnje z vmesno in delno sodbo v II. točki izreka odločilo, da je tožbeni zahtevek za plačilo manjvrednosti stanovanja št. 1 v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., Logatec, za plačevanje najemnine in za škodo zaradi uničenih stvari v poplavah utemeljen po pravni podlagi, o stroških pa bo odločeno v končni sodbi (III. točka izreka).

3Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 141.080,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vložitve tožbe dalje. Odločilo je, da so zaključki sodišča prve stopnje materialnopravno zmotni. Občina Logatec je v Odloku predvidela obnovo objektov domačije A. Predpisala je, da se sanirajo skladno z mnenjem in smernicami, ki jih je pripravil Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine (LRZVNKD). Zaključilo je, da upravni organ pri izdaji gradbenega dovoljenja nima diskrecijske pravice, vezan je na določbe občinskega prostorskega akta. Prav tako ni pomembno, ali je UE ugotavljala, če gre za poplavno območje in ali gre za (v naravi) pritlične ali polkletne prostore, saj je za vmeščanje zgradb v prostor odgovorna občina. Nadalje je odločilo, da bi UE lahko zavrnila izdajo uporabnega dovoljenja, le če bi šlo za neskladno gradnjo, torej gradnjo v nasprotju z izdanimi dovoljenji, in da v okoliščinah konkretnega primera, tudi če bi šlo za nevarno gradnjo, odškodninska odgovornost toženke ne bi bila podana, saj sta tožnika stanovanje kupila 20. 5. 2005, uporabno dovoljenje pa je bilo izdano 14. 9. 2005. Njune navedbe, da sta zaradi izdanega uporabnega dovoljenja pričakovala, da je stanovanje poplavno varno, je zavrnilo kot neutemeljene. Pritrdilo je pritožbenim navedbam, da država ne odgovarja za lastnosti od tretje osebe kupljenega stanovanja.

4Zoper sodbo sodišča druge stopnje sta tožnika vložila predlog za dopustitev revizije in predlagala dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali je glede na 3. člen Odloka o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - „Ob potoku“ v naselju Logatec z dne 6. 4. 2000 določbe 15. člena, 24. člena in 26. člena Odloka o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - „Ob potoku“ v naselju Logatec z dne 9. 3. 2000 in njegovih sprememb, dopustno tolmačiti na način, da se le ta nanaša zgolj na novozgrajene objekte, ne pa tudi na območje domačije A.?; 2) Ali država jamči za vsebino gradbenih in uporabnih dovoljenj oziroma v kakšnem obsegu? Ali država z izdajo uporabnega dovoljenja jamči za poplavno varnost objektov? Ali je tožena stranka v okoliščinah konkretnega primera ravnala protipravno, ko je izdala gradbeno dovoljenje za objekt, ki ne izpolnjuje pogojev iz Odloka o ureditvenem načrtu območja Skladišča C3 - „Ob potoku“ v naselju Logatec z dne 9. 3. 2000 in njegovih sprememb. Ali je tožena stranka v okoliščinah konkretnega primera ravnala protipravno, ko je izdala uporabno dovoljenje za objekt, čeprav gradnja ni bila skladna z gradbenim dovoljenjem? Ali je tožena stranka s spremembo namembnosti objekta št. 2 v območju skladišča C3 „Ob potoku“ iz stanovanjske hiše v večstanovanjski objekt ravnala protipravno?; 3) Ali je v pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve, da pri preverbi izpolnjevanja pogoja iz 1. točke 1. odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), če objekt ne izpolnjuje omejitev iz prostorskega izvedbenega akta, mnenje pristojnega organa, na katerega prostorski izvedbeni akt napotuje, pa dovoljuje rušenje, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja opravi vsebinsko presojo obeh prirejenih dokumentov in na njeni podlagi sprejme zavajujočo meritorno določitev?; 4) Ali imetnik pravnomočnega gradbenega in uporabnega dovoljenja utemeljeno pričakuje, da mu dajeta garancijo pred pričakovanimi že znanimi in predvidljivimi naravnimi pojavi, ki jih je moč regulirati oziroma omejiti? in 5) Ali je podana vzročna zveza med ravnanjem tožene stranke, ki je izdala gradbeno dovoljenje za gradnjo na poplavno ogroženem območju in nastalo škodo na nepremičnini revidentov?

V predlogu sta navajala, da sta zaupala, da je objekt, za katerega je izdano gradbeno in uporabno dovoljenje, skladen z veljavnimi predpisi. Trdita, da obrazložitev sodišča, da upravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nima druge možnosti, kot da le preveri, ali je predložena vsa potrebna dokumentacija, močno posega v pravico do pravne varnosti. Že res, da sta predlagatelja kupila stanovanje od investitorja, vendar bi v primeru zavrnitve izdaje ustreznih dovoljenj imela možnost odstopiti od prodajne pogodbe ter od prodajalca zahtevati vračilo kupnine in plačilo odškodnine oziroma proti njemu uveljavljati jamčevalne zahtevke. Upravnemu organu očitata, da mu je bilo znano, da dejanska kota ni skladna z gradbenim dovoljenjem, vendar zadeve ni raziskal dalje. Zaradi protipravne spremembe namembnosti pa so v kleti nastala stanovanja. Trdi, da obstaja pomembna razlika med tem, ali je med poplavami prizadeta klet ali pa stanovanje. V zvezi z vzročno zvezo navajata, da je škoda nastala, ker objekt ni bil zgrajen skladno z veljavnimi akti, toženka pa je z izdajo odločb prav to jamčila. Višje sodišče ni odgovorilo na pritožbene navedbe, da je UE prav s tem sanirala pravno napako na stanovanju in posledično onemogočila predlagateljema pravico do odstopa od prodajne pogodbe in pravico zahtevati odškodnino od prodajalca.

5Predlog je delno utemeljen.

6Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v obravnavani zadevi podani glede pravnih vprašanj, navedenih v izreku sklepa (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).