VSRS Sklep II DoR 524/2021

Predlog se zavrne.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta toženca dolžna tožniku solidarno plačati 110.400,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.

2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3Tožnik (sedaj njegovi pravni nasledniki) v predlogu za dopustitev revizije trdi, da sta toženca z nedopustnim predrugačenjem pogodbe o souporabi funkcionalnega zemljišča prikrito izplačala dobiček le enemu družbeniku na škodo drugega družbenika (tožnika do njegovega dela dobička), in da se premoženje družbe ob tem ni spremenilo, ker družba v nobenem primeru tega denarja ne bi obdržala. To pomeni, da tožnik od tožencev ne uveljavlja refleksne škode (kot sta zmotno zaključili sodišči prve in druge stopnje), temveč svojo neposredno škodo (ob tem se sklicuje na zadeve VS RS III Ips 249/2008, III Ips 1/2019, III Ips 118/2006, II Ips 18/2020 in I Ips 378/2006). Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je pri ugotavljanju obstoja škode skladno z določbo 132. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) pri gospodarskih družbah potrebna celovita presoja poslovanja družbe in posledic posameznega poslovnega dogodka na bilančni uspeh družbe ali zadošča poenostavljeni zaključek, da škodo predstavlja že plačilo neutemeljenega stroška; (2) ali lahko sodišče zavrne zaključke izvedenca finančne stroke glede odsotnosti spremembe premoženja pri ugotavljanju obstoja škode skladno z določbo 132. člena OZ, ne postavi novega izvedenca finančne stroke ob jasnih trditvah tožnika glede bilančnih posledic škodnega ravnanja ter o obstoju ali odsotnosti škode odloči samo ter navedeno ne predstavlja bistvene kršitve določbe 243. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in absolutne bistvene kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter pravice do izjave stranke, ki takšne trditve podaja; (3) ali je mogoče opredeliti za škodo družbe skladno z določbo 132. člena OZ tudi nakazila stroškov, ki jih določba 7. točke 74. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) opredeljuje kot prikrito izplačilo dobička le enemu družbeniku, čeprav se premoženje družbe ne spremeni, saj v nobenem primeru sredstev takšnega plačila družba ne bi obdržala, in kakšen učinek ima na navedeno jasna davčno pravna opredelitev takšnega plačila, kot prikrito izplačilo dobička družbeniku; (4) ali gre v primeru ugotovljenega namena poslovodstva za oškodovanje dobička le enega družbenika z izvedbo ravnanj, ki so opredeljena s 7. točko 74. člena ZDDPO-2, za škodo družbe ali za škodo povzročeno le temu družbeniku; (5) ali se v okviru kriterijev za razmejitev med neposredno škodo in refleksno škodo, kot pomembne upoštevajo tudi okoliščine kot so npr. (a) proporcionalnost oz. neproporcionalnost oškodovanja družbenikov, (b) namen, ki ga poslovodstvo zasleduje s svojim ravnanjem in (c) oškodovana dobrina, ki je v namenu poslovodstva (obstajajo še drugi kriteriji za razmejitev?); in (6) ali ponareditev pogodbe o souporabi funkcionalnega zemljišča s povečanjem cene za kar 24x po ugotovitvi poslovnega uspeha družbe z namenom prikritega izplačila dobička drugemu družbeniku predstavlja takšno intenzivnost protipravnosti ravnanja tožencev, ki poleg kazensko pravne obravnave narekuje tudi preboj določbe 148. člena OZ in ugotovitev neposredne odškodninske odgovornosti in obstoj relativno samostojnega odškodninskega delikta poslovodij v primeru, v katerem načelo paritete upnikov ni oškodovano.

4Predlog ni utemeljen.

5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).