VSL Sklep I Cpg 543/2021

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora toženki v 15 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 112,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Uvodno

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožnika z dne 21. 1. 2021, s katero je ta zahteval ugotovitev ničnosti sklepa št. 3 nadzornega sveta toženke, sprejetega na 14. seji nadzornega sveta dne 15. 1. 2021, s katerim je nadzorni svet toženke odpoklical tožnika s funkcije direktorja.

2Zoper sklep se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3V odgovoru na pritožbo toženka predlaga, da višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnik je s tožbo zahteval ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta toženke, s katerim je bil odpoklican z mesta direktorja zaradi hujših kršitev obveznosti. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo, ker je presodilo, da tožnik ni izkazal pravnega interesa, ki ga je sicer utemeljeval na dveh podlagah – vložitvi pritožbe v registrskem postopku in postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi odpoklica.

6Najprej je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo stališče, da je njegov pravni interes za tožbo podan, ker je tožba namenjena rešitvi predhodnega vprašanja, od katerega naj bi bil odvisen vpis prenehanja mandata tožnika kot direktorja toženke v sodni register. Ugotovilo je, da je registrsko sodišče s sklepom SRG 2021/1562 z dne 18. 1. 2021 že odločilo o izbrisu tožnika kot direktorja toženke. Pooblastilo za zastopanje družbe preneha že s sprejetjem sklepa o razrešitvi s funkcije, vpis v sodni register je le deklaratorne narave. Pravno varstvo tožnika zaradi domnevno nezakonitega odpoklica ni zagotovljeno z zahtevkom za reintegracijo, temveč ima tožeča stranka le pravico do odpravnine oziroma povrnitve škode. Zato morebitni uspeh tožnika v tem postopku ne more vplivati na postopek vpisa v sodni register.

7Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da pravni interes za ugotovitveno tožbo tudi ni izkazan s sklicevanjem na preprečitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma kasnejšemu izkazovanju neutemeljenosti odpovednega razloga. S pogodbo o zaposlitvi sta stranki dogovorili, da lahko toženka to odpove tudi v primeru odpoklica tožnika z mesta direktorja. Z morebitno ničnostjo sklepa o odpoklicu se ne vzpostavi prejšnje korporativnopravno stanje, ki je obstajalo pred sprejemom sklepa in odpoklicani direktor nima pravice do reintegracije na funkcijo niti v delovnopravnem smislu. Tožnik z morebitnim uspehom v predmetnem postopku ne more vplivati na postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Glede bistvene kršitve določb postopka v zvezi s predhodnim preizkusom tožbe

8Pritožba najprej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka v zvezi z 273. in 108. členom ZPP. Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje ob predhodnem preizkusu tožbe le-to tožniku poslati v popravo oziroma dopolnitev, če je smatralo, da ni utemeljil pravnega interesa. V kolikor bi sodišče tako postopalo bi lahko tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa podal trditve o dejstvih v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki so nastala po vložitvi tožbe in se nanašajo na odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po vložitvi tožbe v predmetnem postopku je namreč tožnik prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi, zoper katero je vložil tožbo pred delovnim in socialnim sodiščem, v kateri zatrjuje nezakonitost odpovedi zaradi ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu. Prav tako je postavil reparacijski in reintegracijski ter podredni odškodninski zahtevek. Predlaga, da višje sodišče te navedbe upošteva kot dopustne nove trditve.

9Takšen pritožbeni očitek je neutemeljen. Tožnik je v II. točki tožbe utemeljeval svoj pravni interes za ugotovitveno tožbo z vsebino kot jo je višje sodišče že povzelo zgoraj in se nanaša na registrski postopek ter postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožba tožnika je bila formalno popolna, saj je vsebovala vse predpisane sestavine, ki so zahtevane z zakonom (105. in 180. člen ZPP). Tožnik je posebej utemeljil svoj pravni interes, kar je procesna predpostavka za za ugotovitveno tožbo. Zato ni bilo nobene potrebe po pošiljanju tožbe v dopolnitev v skladu s 108. členom ZPP. Sodišče je tožbo vročilo v odgovor toženki, odgovor na tožbo je bil tožniku vročen 19. 3. 2021. V odgovoru na tožbo je toženka prerekala pravni interes tožnika za ugotovitveno tožbo. Po prejemu odgovora na tožbo tožnik ni vložil kakšne pripravljalne vloge.

10Nobene opore ni niti v 273. členu niti 108. členu ZPP za stališče, da bi moralo sodišče tožnika še enkrat posebej pozvati na utemeljitev pravnega interesa ali pri njem poizvedovati ali je morda vložil tožbo še v kakšnem drugem postopku. Nič ni preprečevalo dolžniku, da bi vložil pripravljalno vlogo, kjer bi navajal dodatna dejstva tudi glede pravnega interesa. Tožbo v delovnem sporu je namreč tožnik vložil 3. 5. 2021, izpodbijani sklep v predmetnem postopku pa je bil izdan 6. 7. 2021. Zaradi tega tudi ni mogoče teh navedb obravnavati, kot dopustnih pritožbenih novot (337. člen ZPP), saj ni razlogov, da tožnik navedenih dejstev ne bi mogel navesti že prej.

11Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 126/2016, v katerem je slednje obrazložilo, da je tožba nerazumljiva, v delu, v katerem tožnica ni zatrjevala svojega pravnega interesa in zlasti ni postavila ustreznega tožbenega predloga, pa tudi nepopolna, zaradi česar bi sodišče prve stopnje od tožnice moralo zahtevati, da tožbo dopolni in popravi tako, da bo ta sposobna za obravnavanje. Okoliščine tistega primera so bile povsem neprimerljive z obravnavano zadevo. Tam je namreč tožnica kot laik vložila tožbo v dediščinskem sporu, tožnica sploh ni zatrjevala svojega pravnega interesa, niti ne postavila ustreznega tožbenega predloga. Ker so v obravnavnem primeru okoliščine povsem drugačne, kot je obrazloženo v prejšnji točki, sklicevanje na to sodbo ni na mestu. Prav tako višje sodišče ne vidi opore za stališče pritožbe v sklepu VSL I Cpg 2059/2014, kjer je višje sodišče obrazložilo: „Obstoja predpostavk po 3. odstavku 41. člena ZSReg tožeča stranka zaenkrat ni zatrjevala. Vsakršno odločanje o utemeljenosti zahtevka je zato zaenkrat še nedopustno. Če procesne predpostavke niso podane, lahko sodišče ravna po 273. in 108. členu ZPP; če jih stranka kljub pozivu ne zatrjuje in po potrebi dokaže, se tožba zavrže brez oprave naroka za glavno obravnavo.“ V obravnavanem primeru je tožnik svoj pravni interes utemeljil. Sodišče prve stopnje ga je presojalo in je presodilo, da njegov pravni interes za predmetno ugotovitveno tožbo ni podan.

Glede obstoja pravnega interesa tožnika

12Tožnik je vložil tožbo s tožbenim zahtevkom, ki se glasi zgolj na ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta toženke. Zato je potrebno presoditi ali ima pravni interes za takšno tožbo oziroma ali bi zgolj ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta tožniku izboljšala njegov pravni položaj in ali nima na voljo drugih zahtevkov (dajatvenega ali oblikovalnega), ki bi mu nudila popolnejšo pravno varstvo.¹ Tožnik v pritožbi svoj pravni interes po obeh zatrjevanih podlagah (registrskem postopku in postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi) predvsem povezuje z željo po reintegraciji na funkcijo direktorja toženke.

13Pritožba prvostopenjskemu sklepu očita bistveno kršitev določb postopka, zmotno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabo materialnega prava, ker je zaključilo, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe.

14Tožnik navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je registrski postopek že pravnomočno končan. Tožnik je v tistem postopku vložil pritožbo in predlagal prekinitev registrskega postopka. Oporeka stališču iz sodbe Vrhovnega sodišča iz sodbe III Ips 56/2016 o ex nunc učinkovanju ničnosti sklepov nadzornega sveta o odpoklicu predsednika uprave. Ničnost takšnih sklepov naj bi izjemoma učinkovala ex nunc iz razlogov pravne varnosti, da se družba, novo imenovani član poslovodstva in tretji v vsakem trenutku lahko zanesejo na to, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev družbe. Te negotovosti v danem primeru ni. Družbo so pred odpoklicem tožnika zastopali trije direktorji, pri čemer je vsak direktor družbo zastopal skupaj še z enim direktorjem v primeru poslov nad 50.000,00 EUR. S sklepom nadzornega sveta je bil le tožnik odpoklican z mesta direktorja, pri čemer pa ni bil imenovan drug direktor. Razlogi o ex nunc učinkovanju ničnosti sklepov nadzornega sveta iz zadeve III Ips 56/2016 tako niso podani. To po mnenju tožnika pomeni, da bi z ugotovitvijo ničnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu tožnika, avtomatično ponovno oživel sklep o imenovanju tožnika za direktorja toženke do 15. 7. 2023, tožnik pa bi bil korporacijskopravno reintegriran na funkcijo direktorja. Enako bi se sicer zgodilo tudi v primeru ex nunc učinkovanja ničnosti.

15Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zaključilo, da je registrski postopek že pravnomočno končan, saj kaj takšnega iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Sodišče prve stopnje je le obrazložilo, da je sodišče s sklepom opr. št. Srg 2021/1562 z dne 18. 1. 2021 že odločilo o izbrisu tožnika kot direktorja toženke. Nikjer ne omenja, da bi bil postopek že pravnomočno končan.

16V zvezi s predlogom za prekinitev postopka vpisa v sodni register višje sodišče pojasnjuje sledeče. Sodni register je javna knjiga, v katero se vpisujejo z zakonom določeni podatki, z namenom zagotavljanja publicitete (7. in 8. člen ZSReg). Registrski postopek ni namenjen temu, da bi tam odpoklicani direktor dosegel reintegracijo na svojo funkcijo. V sodni praksi je ustaljeno stališče, da sklep o odpoklicu direktorja učinkuje že s sprejemom takšnega sklepa, vpis v sodni register je le deklarativen in namenjen publiciteti. Ker sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja velja, dokler njegova veljavnost ni pravnomočna ugotovljena², se tak sklep vpiše v sodni register ravno z namenom zagotavljanja publicitetnega učinka vpisa. To pomeni, da z ugotovitvijo v obravnavnem postopku tožnik ne more vplivati na vzporedni registrski postopek, v katerem je bil na podlagi sicer še ne pravnomočnega sklepa o izbrisu vpis izbrisa tožnika kot direktorja že izveden.

17Ker je sklep nadzornega sveta o odpoklicu direktorja materialnopravna predpostavka za nastanek pravnega dejstva, ki se vpiše v sodni register, je potrebno s tožbo za ugotovitev ničnosti takega sklepa postaviti tudi zahtevek za ugotovitev ničnosti vpisa.³ Takšnega zahtevka pa tožnik ni postavil. Pravni interes tožnika za vložitev ugotovitvene tožbe v danem primeru zato ni podan s tem, da je v registrskem postopku vložil pritožbo zoper sklep s katerim je bilo odločeno o vpisu izbrisa tožnika kot direktorja toženke.

18Glede možnosti reintegracije tožnika na funkcijo direktorja višje sodišče pojasnjuje tako. Kot splošno pravilo se je v sodni praksi izoblikovalo stališče, da odpoklicani član uprave oz. direktor družbe kljub morebitni ničnosti sklepa o njegovem odpoklicu, ne more doseči reintegracije na svoje prejšnje mesto, ampak ima na voljo le zahtevek na plačilo odpravnine oz. odškodnine. Takšno stališče izhaja npr. iz sodb Vrhovnega sodišča v zadevah VIII Ips 239/2005, III Ips 56/2016 in III Ips 105/2018. V zadevi III Ips 56/2016 Vrhovno sodišče zavzelo stališče, da je treba učinke ničnosti v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za njegov odpoklic, iz razlogov pravne varnosti omejiti. Odpoklic člana uprave je veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. To pomeni, da se novo imenovani član uprave, ki je bil veljavno imenovan in je nadomestil odpoklicanega člana uprave, lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije, prav tako tudi družba sama in tretji v pravnem prometu. V vsakem trenutku mora biti jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev.

19Pritožba se zavzema za odstop od citirane sodne prakse, saj naj bi bile okoliščine danega primera drugačne. S sklepom nadzornega sveta je bil le tožnik odpoklican z mesta direktorja, medtem ko drug direktor ni bil imenovan. Zato naj bi odpadel nosilni razlog iz citirane sodbe Vrhovnega sodišča, to je, da se lahko novo imenovani direktor, družba in tretji lahko zanesejo na to, kdo je pristojen za zastopanje.

20Višje sodišče takšnemu naziranju ne sledi. Zgolj okoliščina, da je bil v obravnavanem primeru eden od direktorjev s sklepom nadzornega sveta odpoklican, pri čemer pa ni bil imenovan drug direktor, ne utemeljuje odstopa od ustaljene sodne prakse, tako da bi lahko odpoklicani direktor dosegel reintegracijo na prejšnje mesto. Družbena pogodba toženke določa, da ima družba dva ali več direktorjev, zato zdajšnja situacija, ko ima družba (le) dva direktorja, ne predstavlja stanja v nasprotju z družbeno pogodbo. Razlog za odklanjanje možnosti za reintegracijo direktorja je primarno res v tem, da se novo imenovani direktor lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije vendar to ni edini razlog. Drug razlog je v tem, da se družbi ne vsiljuje direktorja, ki ga nadzorni svet ne želi.⁴ S tem se izogiba okoliščini, da bi intervencija sodišča vnašala potencialne nove konflikte v družbo. Glede na omejeno trajanje mandata članov uprave (in v tem primeru tudi direktorja d. o. o.) in izogibanja konfliktom s sodno reintegracijo odpoklicanega direktorja, je zato smiselno, da naj bo v primeru neupravičenega odpoklica tak direktor varovan z odškodninskim zahtevkom. Sama ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta torej ne bi imela takšnih posledic na korporacijskem področju kot si predstavlja tožnik.

21Nadalje višje sodišče pojasnjuje, da pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe ne bo podan, če ima tožnik na voljo dajatvene ali oblikovalne zahtevke, ki mu nudijo popolnejšo pravno varstvo.⁵ Tožnik sam navaja, da je že sprožil delovnopravni spor, v katerem je zahteval ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijo na mesto direktorja, plačilo nadomestila plač in podredni zahtevek na plačilo odškodnine. S tem v bistvu smatra, da so že zapadli drugi zahtevki. Tudi zaradi tega ne more biti podan njegov pravni interes v konkretnem postopku, s katerim zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa nadzornega sveta. V sodni praksi je že zavzeto stališče, da vprašanje veljavnosti sklepa nadzornega sveta o odpoklicu ni bistveno za vprašanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi direktorja oz. člana uprave, ki ima v pogodbi o zaposlitvi kot odpovedni razlog določen tudi odpoklic.⁶ V delovnopravnem sporu bo odločeno tudi o reparacijskem oz. odškodninskem zahtevku tožnika. Vprašanje ničnosti sklepa nadzornega sveta bo tam obravnavano kot predhodno vprašanje dajatvenega zahtevka. Vložitev tožbe v obravnavanem postopku, kjer tožnik zahteva zgolj ugotovitev ničnosti sklepa, pomeni le nepotrebno podvajanje postopkov, kar pa ni namen ugotovitvenih tožb. Pravni interes v obravnavnem postopku torej ne more biti podan niti na tej podlagi.

22Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi v primeru stališča, kot ga je zavzelo sodišče prve stopnje (in ga sprejema tudi višje sodišče) prišlo do izvotlitve določb ZGD-1 glede odpoklica direktorja, ki bi ostale le mrtva črka na papirju, kar bi nasprotovalo ustavni pravici do učinkovitega sodnega varstva. Član uprave ali direktor, ki je bil brez utemeljenih razlogov odpoklican, nima pravice do reintegracije na funkcijo, ampak le pravico do odškodnine ali odpravnine, kar je bilo že večkrat poudarjeno. Zgolj zaradi tega, ker tožnik s tožbo ne more doseči točno takšne posledice, kot si jo sam želi, še ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do učinkovitega sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave namreč ne daje pravice do točno določene oblike sodnega varstva.⁷

23S tem je višje sodišče odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeni razlogi so neutemeljeni, višje sodišče pa tudi ni zaznalo nobenih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

24Ker tožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka in mora toženki povrniti njene stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Ti v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) znašajo 150 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/2 OT), materialni stroški v skladu z 11. členom OT oz. 3 točke in 22% DDV. Vrednost točke je 0,60 EUR. Skupno pritožbeni stroški toženke znašajo 112,00 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka 15 dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP).

¹ Gl. tudi Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, 2006, str. 149.
² Tako npr. Sklep VSRS III Ips 30/97, in sodba VSRS III Ips 56/2016. ZGD-1 sicer o tem ne vsebuje izrecne določbe kot jo ima npr. nemški Aktiengesetz v § 84.
³ N. Plavšak v Zakon o sodnem registru z uvodnimi pojasnili, GV Založba, 2007, str. 84-85.
⁴ B. Bratina v Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, 2. dopolnjena izdaja, str. 268.
⁵ Aleš Galič v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS, 2006, str. 149.
⁶ Tako npr. v Sodba VSRS VIII Ips 47/2019 in VIII Ips 105/2018.
⁷ Sklep Ustavnega sodišča RS Up-42/96.