UPRS sodba U 2379/2008

Tožbi se ugodi in se sklep Davčnega urada A., št. ... z dne 19. 11. 2007 odpravi in vrne prvostopnemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 350 EUR z 20 % DDV z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zoper tožnika uvedel postopek davčne izvršbe na denarna sredstva v skupni višini 15.845,44 EUR, zaradi dolžnega zneska obveznosti izbrisane družbe B., d.o.o., iz naslova davka na dodano vrednost in zamudnih obresti ter davkov in prispevkov pravnih oseb in zamudnih obresti, po stanju na dan 7. 9. 2006. Obveznosti izbrisane družbe so razvidne iz seznamov izvršilnih naslovov z dne 24. 9. 2007, ki so sestavni del sklepa.

Iz obrazložitve izhaja, da je bila pravna oseba B. d.o.o., na podlagi 35. člena Zakona o finančnem poslovanju (Uradni list RS, št. 45/99, 32/02, v nadaljevanju ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra 7. 9. 2006. Sklep sodišča o izbrisu navedene družbe je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 95/06 z dne 12. 9. 2006. Iz sklepa je razvidno, da je bil ustanovitelj (družbenik družbe) tožnik. Po določilih 4. odstavka 27. člena ZFPPod velja domneva, da so družbeniki oz. delničarji gospodarske družbe podali izjavo z vsebino, določeno v 1. odstavku 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06, v nadaljevanju ZGD-1). Po 2. odstavku navedenega člena upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev eno leto po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra.

V nadaljevanju prvostopni organ navaja sklep Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-7 z dne 20. 4. 2007 (Uradni list RS, št. 38/07) in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-117/07-19 z dne 21. 6. 2007 (Uradni list RS, št. 58/07), v skladu s katerim je za obdobje začasnega zadržanja teka zastaranja terjatve od 26. 4. 2007 do 2. 7. 2007, enoletni rok za izterjavo podaljšan za 67 dni.

V skladu z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-135/00-77 z dne 9. 10. 2002 odgovarjajo za obveznosti družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uradni dolžnosti, družbeniki, ki so aktivno vplivali na poslovanje družbe. V nadaljevanju prvostopni organ navaja, da je bilo ustanovitelju poslano obvestilo o neplačanem davku s pozivom, naj dostavi listine, s katerimi bi dokazal, da ni aktivni družbenik v smislu 27. člena ZFPPod ter mu je na ta način bila dana možnost sodelovati v postopku. Ustanovitelj ni predložil dokumentacije, s katero bi dokazal svojo neaktivnost za poslovanje družbe, zato je prvostopni organ uvedel davčno izvršbo. Pri tem se prvostopni organ sklicuje na 1. odstavek 145. člena, 9. točko 2. odstavka 145. člena ter 143. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljevanju ZDavP-2). V nadaljevanju navaja določbe 166., 160., 152., 93. in 168. člena ZDavP-2. Po določbi 157. člena ZDavP-2 pritožba ne zadrži davčne izvršbe.

Pritožbeni organ se z odločitvijo prvostopnega organa strinja. Davčni dolg je razviden iz dveh seznamov izvršilnih naslovov, ki imata vse sestavine, ki jih določa 9. točka 2. odstavka 145. člena ZDavP-2, izpodbijani sklep o davčni izvršbi na pritožnikova denarna sredstva pa ima vse sestavine po 151. členu ZDavP-2, pa tudi sicer tožnik ne izpodbija formalne pravilnosti izpodbijanega sklepa, kakor tudi ne ugovarja, da ne bi bil aktiven družbenik v izbrisani družbi.

Res je sicer, da je bil izpodbijani sklep tožniku vročen po preteku enega leta od objave izbrisane družbe v Uradnem listu RS, vendar pa se je po mnenju pritožbenega organa z izpodbijanim sklepom le nadaljeval postopek uveljavljanja terjatve do izbrisane družbe od pritožnika v smislu 2. odstavka 425. člena ZGD-1. Postopek izterjave uveljavljanja terjatve do izbrisane družbe od pritožnika se je namreč začel že z izdajo in vročitvijo obvestila o neplačanem davku z dne 26. 9. 2007, to je z dnem 1. 10. 2009, to pa je znotraj enoletnega roka ob upoštevanju, da se ta rok podaljša za 67 dni, kar ni sporno tudi za tožnika in navedeno pomeni, da prvostopni organ ni zamudil roka za uveljavljanje terjatve izbrisane družbe od tožnika.

Tožnik v tožbi navaja, da je bil družbenik družbe B. d.o.o.,, ki je bila po določbah ZFPPod izbrisana iz sodnega registra in da je bil sklep o izbrisu objavljen v Uradnem listu 12. 9. 2006. S sklepom Ustavnega sodišča se je zaradi zadržanja zastaranja terjatve ta rok podaljšal še za 67 dni kar po mnenju tožnika pomeni, da se je enoletni rok iztekel 18. 11. 2007. Ne strinja se s stališčem tožene stranke, da se je rok izterjave začel že z obvestilom z dne 26. 9. 2007. Sklicuje se na 143. člen ZDavP, po katerem se začne izterjava z izdajo sklepa o izvršbi, zato je po mnenju tožnika izpodbijani sklep o izvršbi izdan prepozno. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi odločitev prvostopnega organa.

V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svojih navedbah v izpodbijanem sklepu in razlogih za odločitev, ki jih je še dodatno obrazložil drugostopni organ. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Iz obravnavanem zadeve je razvidno, da je zoper tožnika na podlagi 143. člena ZDavP-2 s sklepom o davčni izvršbi na denarna sredstva, ki je bil izdan dne 19. 11. 2007, začeta davčna izvršba na podlagi izvršilnega naslova po 1. točki 2. odstavka 145. člena ZDavP-2 in seznama izvršilnih naslovov z dne 24. 9. 2007, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa in ki ima vse sestavine po 9. točki 2. odstavka istega člena.

Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da gre v obravnavanem primeru za terjatev iz naslova obveznosti izbrisane družbe B. d.o.o., ki je bila izbrisana iz Sodnega registra s sklepom, objavljenim v Uradnem listu dne 12. 9. 2006 in iz katerega izhaja, da je tožnik (edini) ustanovitelj in družbenik družbe.

V obravnavanem primeru je sporno ali je bil zoper tožnika davčna izvršba začeta pravočasno, torej ali je tožena stranka uveljavljala svojo terjatev v prekluzivnem roku enega leta po objavi izbrisa družbe iz registra. Tožena stranka stoji na stališču, da je postopek izterjave začela že z izdajo in vročitvijo obvestila o neplačanem davku z dne 1. 10. 2007. Takšno stališče pa je po mnenju sodišča napačno. Zgolj izdaja obvestila po ZDavP-2 ne pomeni začetka izvršilnega postopka. Po 2. odstavku 143. člena istega zakona davčni organ začne davčno izvršbo z izdajo sklepa o davčni izvršbi, in ne z vročitvijo obvestila o neplačanem davku. Po mnenju sodišča bi zato moral prvostopni organ v predvidenem roku, kolikor je želel pravočasno uveljavljati terjatev do družbenika izbrisane družbe, izdati tudi sklep o izvršbi.

Drugi odstavek 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06, v nadaljevanju ZGD-1) določa, da lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. smiselno enako družbenikov, ki so dali izjavo iz 1. odstavka 425. člena ZGD-1 v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Navedeni rok je prekluzivne narave, kar pomeni, da po preteku tega roka upniki izgubijo pravico uveljavljati terjatev do družbenikov izbrisanih družb.

Neutemeljeno je v obravnavanem primeru tudi sklicevanje tožene stranke na podaljšanje roka, saj iz odločitve Ustavnega sodišče RS z dne 21. 6. 2007 št. U-I-117/07-19, ki se nanj sklicuje tožena stranka, izhaja, da zastaranje terjatev ne teče le v tistih primerih, ko gre za gospodarske družbe, ki so bile izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi Zakona o spremembah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod-B), ki je začel veljati 7. 4. 2007, tožnik pa je bil iz sodnega registra izbrisan dne 12. 9. 2006, torej pred uveljavitvijo ZFPPod-B, zato se način izvršitve, kot ga je v navedeni odločbi določilo Ustavno sodišče RS, ne nanaša na konkreten primer. V konkretnem primeru obvestilo o neplačanem dolgu ne pomeni začetka davčne izvršbe.

Po povedanem je izpodbijani sklep nezakonit, zato ga je sodišče na podlagi 2. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 sodišče odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (155. člen ZDavP-2).

Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena in 2. točki 3. odstavka Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07).