VSRS Sklep II DoR 354/2021
ECLI:SI:VSRS:2021:II.DOR.354.2021Področje: civilno procesno pravo, dedno pravo, obligacijsko pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–6▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je nična (neobstoječa) izročilna pogodba in pogodba o dedni odpovedi, sklenjena v obliki notarskega zapisa SV 521/01 z dne 12. 7. 2001 med A. A. kot izročevalko in zapustnico ter prvim tožencem in drugo toženko kot prevzemnikoma ter tožnikom kot dednim upravičencem; da spadata v zapuščino po pokojni A. A. do celote (1/1) nepremičnini s parc. št. 572/4 (ID znak ...) in parc. št. *121 (ID znak: parcela ...), obe k. o. ...; da je neveljavna vknjižba lastninske pravice v korist prvega toženca in druge toženke, vsakega do ½, na navedenih nepremičninah in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Odločilo je še o stroških postopka.
2Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.
3Tožnik v predlogu za dopustitev revizije ne sprejema zaključka sodišč prve in druge stopnje, da je sodeloval pri sklenitvi spornega notarskega zapisa in ga tudi lastnoročno podpisal. Zatrjuje še kršitve 8. in 231. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je treba tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljenega v celoti zavrniti, četudi je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme na tistem, ki zatrjuje obstoj, in ne na tistem, ki zatrjuje neobstoj nekega dejstva; (2) ali je predpravdno izvedensko mnenje, četudi upoštevano le kot del trditvene podlage tožnika, lahko (pravilno) upoštevano z nižjo dokazno vrednostjo zgolj iz razloga, ker strokovnjak, ki ga je izdelal, ni vpisan v imenik stalnih sodnih izvedencev s področja forenzičnih preiskav rokopisov in podpisov, ali pa gre vendarle za ureditev (ki temelji na ustaljeni sodni praksi), ki pomeni prekomeren poseg v pravico stranke do poštenega sodnega varstva; (3) ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno presodili, da je treba tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljenega v celoti zavrniti, upoštevaje pri tem določbe od 546. do 556. člena Obligacijskega zakonika, ki urejajo institut izročilne pogodbe, ter določbo 133. člena Zakona o dedovanju, ki ureja institut odpovedi dediščini, t. j. da se dedič lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave; in (4) ali predstavlja ravnanje sodišča, ki kljub izrecnim in konkretnim navedbam ter ugovorom tožnika in izpostavljenim pomanjkljivostim svoje odločitve ustrezno in v celoti ne obrazloži, bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena v zvezi z 253. členom in drugim odstavkom 289. člena ZPP, absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s četrtim in petim odstavkom 287. člena ZPP ter kršitev 22. člena Ustave.
4Predlog ni utemeljen.
5Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 24. 11. 2021Nazaj na vrh ↑