556. člen OZ
Pravice potomca, posvojenca ali potomca posvojenca po preklicu izročitve
(1)Potomec, ki je moral vrniti izročitelju to, kar je prejel ob izročitvi in razdelitvi, lahko zahteva svoj nujni delež po izročiteljevi smrti, če ni razdedinjen, ali nevreden, da bi dedoval po izročitelju, ali če se ni odpovedal dediščini.
(2)Pri izračunavanju njegovega nujnega deleža se štejejo tisti deli premoženja, ki jih je zapustnik za življenja izročil in razdelil med druge svoje potomce, za darila.
- VSL Sodba I Cp 2091/2020Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Nična je le tista pogodba, pri kateri nedopusten nagib bistveno vpliva na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti (prvi in drugi 40. člena OZ). Ker nagib, zaradi katerega sta pravdni stranki in izročitelj sklenili sporno pogodbo, ni nedopusten, pogodba iz tega razloga ne more biti nična.
- VSL sklep II Cp 1379/2014Višje sodišče v Ljubljani · 2014
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
- VSL sodba I Cp 4097/2011Višje sodišče v Ljubljani · 2012
Odločilno merilo za razlikovanje med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku je, ali ima pogodba pretežno odplačni, ali neodplačni značaj. Pri tem pa je bistven sam dogovor strank, in ne ocenjevanje vrednosti opravljenih dajatev ali storitev ene in druge pogodbene strani.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 29. 1. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sodba I Cp 2091/2020Višje sodišče v Ljubljani · 29. 1. 2021
Nična je le tista pogodba, pri kateri nedopusten nagib bistveno vpliva na odločitev enega pogodbenika, da je sklenil pogodbo, če je drugi pogodbenik to vedel ali bi moral vedeti (prvi in drugi 40. člena OZ). Ker nagib, zaradi katerega sta pravdni stranki in izročitelj sklenili sporno pogodbo, ni nedopusten, pogodba iz tega razloga ne more biti nična.
- VSL sklep II Cp 1379/2014Višje sodišče v Ljubljani · 11. 6. 2014
Pridržanje pravic ob izročitvi izročilne pogodbe eo ipso ne „spreminja“ v preužitkarsko. Ključna razlika med obema je ta, da je prevzemnik pri preužitkarski pogodbi lahko kdorkoli, pri izročilni pa le potomec – zato se (za njeno veljavnost) tudi zahteva soglasje dedičev.
- VSL sodba I Cp 4097/2011Višje sodišče v Ljubljani · 5. 9. 2012
Odločilno merilo za razlikovanje med izročilno pogodbo in pogodbo o preužitku je, ali ima pogodba pretežno odplačni, ali neodplačni značaj. Pri tem pa je bistven sam dogovor strank, in ne ocenjevanje vrednosti opravljenih dajatev ali storitev ene in druge pogodbene strani.
- VSL sodba II Cp 210/2011Višje sodišče v Ljubljani · 13. 7. 2011
V sporu, katerega predmet je razveza pravnega posla, ki se tiče skupnega premoženja dedičev in je vsebovan v dednem dogovoru, morajo sodelovati vsi dediči.
- VSL sodba I Cp 3455/2009Višje sodišče v Ljubljani · 24. 3. 2010
Sodišče prve stopnje je ugotavljalo, ali je kljub elementu tveganja obstajalo očitno nesorazmerje med dajatvami pogodbenih strank, pri čemer nesorazmerja (pravilno) ni ugotavljalo na podlagi matematična izračunana s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, ampak na podlagi volje in namena pogodbenih strank ob sklenitvi pogodbe.
- VSL sodba I Cp 1505/05Višje sodišče v Ljubljani · 13. 4. 2005
Značilnost izročilne pogodbe je njena relativnost: razmerje pravic in obveznosti obstoji samo med pogodbenima strankama. Toženec ni pogodbena stranka izročilne pogodbe, zato na podlagi razveze izročilne pogodbe ni zavezan vrniti premoženja, ki ga je pridobil potem, ko je sklenil pogodbo s tožnikovo hčerjo, ki je s tožnikom sklenila izročilno pogodbo.