231. člen ZPP

Ni torej povsem jasno, ali je sodišče prve stopnje dokazni predlog zavrnilo, ker je menilo, da je z drugimi dokazi dokazano, da potrdilo ni ponarejeno. Če je tako, je treba pojasniti, da sodišče res ni zavezano izvesti dokaza za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, ne velja pa nasprotno. Sodišče ne sme zavrniti izvedbe dokaza z argumentom, da se je že prepričalo o nasprotnem. Pritožnica torej pravilno opozarja, da zavrnitev dokaznega predloga, ki je predlagan za dokazovanje odločilnega dejstva, z vnaprejšnjo dokazno oceno ni dopustna. Preden bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza zato, ker stranka njegove izvedbe ni omogočila (gre za razloge o nepredložitvi primerjalnega gradiva), bi morala biti stranka k predložitvi gradiva pozvana. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi sodišče tožečo stranko na to opozorilo.

Za odmero sodne takse je potrebno uporabiti tarifo, ki velja v času, ko taksna obveznost nastane. Če se spremeni vrednost predmeta postopka zaradi razširitve tožbenega zahtevka, se kot vrednost za plačilo sodne takse vzame povečana vrednost, taksa, plačana za prvotno vrednost, pa se všteje v takso za povečano vrednost. Sodišče na podlagi istih trditev in istih dokazov ne sme ponovno odločati o taksnem predlogu, saj bi šlo za kršitev načela pravnomočnosti. Lahko in mora pa upoštevati nove trditve in dokaze, tako tiste, ki so obstajali že v času prvega odločanja (in jih stranka, ki predlaga oprostitev, ni zatrdila ali predlagala, čeprav bi jih dejansko morala) kot tiste, ki kažejo na spremembo premoženjskega, likvidnostnega ali finančnega stanja. Na podlagi ugotovljene ničnosti prodajne pogodbe se je z izbrisno tožbo vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Po eni strani to pomeni, da se v zemljiški knjigi vzpostavi stanje vpisov, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbite vknjižbe, tako da se izbrišejo neveljavni in morebitni vpisi, dovoljeni glede na izpodbijani vpis. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da je o vračilu prejetega zemljišča že pravnomočno odločen

Sodišče prve stopnje prav tako ni storilo procesne kršitve relativnega značaja s tem, ko je dokazno oceno izpodbijane sodbe oprlo na izpovedbo kot priče zaslišane priče M.P. o tem, kar je ta izpovedala v zvezi z vpisom v zdravstveno kartoteko tožnice o utrpeli poškodbi iz obravnavanega škodnega dogodka dne 24. 4. 2014. Ne gre za dokaz, ki ga je sodišče po trditvah pritožbe uporabilo v nasprotju s 7. in 212. členom ZPP. Zdravstvena kartoteka tožnice namreč ni kot dokaz predmet presoje v dokazni oceni izpodbijane vmesne sodbe sodišča prve stopnje, ampak je to izpovedba kot priče zaslišane M.P. v zvezi s tem, kar je o škodnem dogodku zapisala v tožničino zdravstveno kartoteko. Njena izpovedba je zaradi tega zapisa le še bolj prepričljiva.

Ker tožnica ni dokazala, da bi pot, ki teče po parceli v lasti toženca, uporabljala, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njen zahtevek na ugotovitev obstoja stvarne služnosti. Ali ima tožnica dostop do svoje parcele, za pravdo o obstoju stvarne služnosti ni pomembno, saj se sodišče v tem sporu ne ukvarja z možnostjo dostopa – nujno potjo.

Revizijskim navedbam glede kršitve razpravnega načela ni mogoče pritrditi. Trditvena (in dokazna) ponudba tožencev je bila glede vrnitve posojila, kot pravilno navaja pritožbeno sodišče, zadostna – zatrjevala sta (kar sta tudi dokazno podprla), da sta posojilo vrnila pravočasno, v celoti in upravičeni osebi – tožnikovemu pooblaščencu A. Dokazni predlogi tožencev so bili tako ustrezno trditveno podprti, zato revizijska zatrjevanja o informativnih dokazih oziroma njihovi nesubstancirani opredelitvi niso utemeljena.

Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka ima naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Ker ima tožnica zoper M. J. pravnomočno odločbo, s katero ji je bila priznana pravica do poplačila terjatve izbrisane družbe do družbenika take družbe, je izpolnjen sporni pogoj iz prvega odstavka 255. člena OZ.

Smisel uveljavljanja pogodbene kazni je v pravni varnosti dolžnika, ki lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene izpolnitve glavne obveznosti upravičeno domneva, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Da bi pogodbi zvesta stranka lahko obdržala pravico do pogodbene kazni, mora hkrati s tem ali nemudoma potem, ko je izpolnitev prejela, uveljaviti pravico do pogodbene kazni, pri čemer zadostuje ustno uveljavljanje. Na kršitev iz naslova pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.

ZPP ne predpisuje obligatornega skupnega razpisa in izvedbe poravnalnega naroka in naroka za glavno obravnavo.

Ker priča, ki je bila pravilno vabljena na narok, na narok ni pristopila, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se pričo kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.

Do prekluzije ne more priti, če je sodišče opustilo (dolžno) materialno pravdno varstvo na prvem naroku.