VSM Sklep I Ip 721/2021

I. Pritožba se zavrne in se v drugem odstavku I. ter v II. do IV. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranke krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru druge dolžnice, sklep o izvršbi razveljavilo za znesek 19,58 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 17. 10. 2020 do plačila (stroški opominov), in v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (prvi odstavek I. točke izreka), v preostalem pa ugovor zavrnilo (drugi odstavek I. točke izreka), zavrnilo predlog druge dolžnice po 169. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ (II. točka izreka), zavrnilo tudi njen predlog za odlog izvršbe (III. točka izreka) in ji naložilo povrnitev upnikovih izvršilnih stroškov v znesku 746,46 EUR z zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da ni podana zapadlost kreditnih obveznosti, ker upnik ni ustrezno izkazal, da je o njej obvestil prvega dolžnika, saj ta obvestila upnika o predčasni zapadlosti ni dvignil, kot izhaja iz priložene povratnice. Dolžničine ugovorne trditve glede delnih plačil niso bile pavšalne, saj je bilo v tej zvezi predlagano zaslišanje nje in prvega dolžnika, česar sodišče prve stopnje ni izvedlo. Meni, da je podana kršitev pravice do izjave, saj ji odgovor na ugovor ni bil pravočasno vročen. Glede zavrnitve odloga izvršbe navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pandemijo, kot tudi dejstvo, da se kot medicinska sestra, ki dela v bolnišnici, v tem času ne more posvečati obravnavani izvršilni zadevi. Nastaja ji težko nadomestljiva škoda, ko teče izvršba, še preden je bilo odločeno o ugovoru, saj ima pravico od prvega dolžnika zahtevati povrnitev plačanega, prvi dolžnik pa nima rubljivega premoženja. Navedeni razlogi imajo tudi značaj posebno upravičenih razlogov za odlog. Meni, da sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo svoje odločitve o odlogu. Glede zavrnitve predloga za izvršbo na delež prvega dolžnika v družbi G. d.o.o. navaja, da družba posluje z dobičkom in nima blokiranega računa, zato bi bilo s prodajo deleža mogoče poplačati upnika. Graja tudi stroškovno odločitev, saj meni, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo potrebnosti upnikovih stroškov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje izkazano zapadlost kredita, pritrjuje razlogom sodišča glede odloga in dodaja, da prvi dolžnik ni družbenik v s strani druge dolžnice navedeni družbi. Priglaša strošek odgovora.

4Pritožba ni utemeljena.

5Glede zapadlosti sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je upnik ustrezno izkazal predčasno zapadlost zaradi odpoklica kredita, s čimer je prišlo do njegove zapadlosti v celoti. To je storil na predpisani način iz tretjega in petega odstavka 20.a člena ZIZ, ki prav za tak primer določata, da zadošča upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev (predčasno) zapadla, ki mora biti poslana priporočeno po pošti. V spisu so o tem dokazila tudi za prvega dolžnika, kot glavnega dolžnika.

6Druga dolžnica zmotno meni, da okoliščina, da prvi dolžnik ni dvignil poštne pošiljke, preprečuje pravni učinek predčasne zapadlosti. Zakon dokazila o dejanski vročitvi s povratnico ne zahteva. Storitev priporočene poštne pošiljke je pravilno presojati v skladu z zakonom z matičnega področja, ki je Zakon o poštnih storitvah (21. točka 2. člena ZPSto-2). Za navedeno pošiljko je določen način vročanja tako, da se vročajo pošiljke naslovniku osebno na naslovu. Če to ni mogoče, se priporočena in vrednostna pošiljka vroči enemu od odraslih članov gospodinjstva ali osebi, pooblaščeni za prevzem poštnih pošiljk. Če poštnih pošiljk iz prejšnjega odstavka zaradi odsotnosti ni mogoče vročiti osebam iz prejšnjega odstavka, pusti dostavljavec v hišnem predalčniku obvestilo, v katerem navede kraj prevzema in rok, v katerem se lahko prevzame poštna pošiljka. Če naslovnik poštne pošiljke ne prevzame v roku, določenem v obvestilu, se poštna pošiljka vrne pošiljatelju (drugi do četrti odstavek 41. člena ZPSto-2). Po pojasnjenem zadošča, da upnik predloži dokazilo, da je oddal pošiljko na pošti z namenom priporočenega vročanja, kar je v obravnavani zadevi tudi podano.

7Dolžnica nima prav, da lahko s predlaganimi dokazi nadomesti manjko konkretiziranih trditev o delnih plačilih. Njeno trditveno in dokazno breme sta povezana (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Dokazovanje je dopustno le glede konkretno navedenih dejstev o posameznih delnih plačilih, ki pa jih dolžnica ni podala, ampak le posplošeno zatrjevala, da so bila ta opravljena. Upnik je na drugi strani ustrezno razdelal izterjevani dolg na način, da je ob čisti glavnici opredelil tudi posamezne stranske obveznosti obresti in stroškov. Takšna specifikacija je omogočala preizkus skladnosti z izvršilnim naslovom (prvi odstavek 17. člena ZIZ), kot tudi možnost, da se o upnikovem predlogu dolžnica konkretizirano izjavi. Dokazov, ki niso bili v zvezi s konkretno navedenimi odločilnimi dejstvi, sodišču prve stopnje ni bilo treba izvesti (213. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato mora stranka sama konkretizirano zatrjevati kršitev.¹ Na pritožbene navedbe, ki ostanejo na abstraktnem nivoju, pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je navedla le, da ji je bil odgovor na ugovor vročen tik pred izdajo obravnavanega sklepa, ne pa tudi, ali je in v čem konkretno s tem izgubila možnost vplivanja na obravnavani postopek. V izvršilnem postopku vročitev odgovora na ugovor ni predpisana, dolžnica pa tudi ni pojasnila, o čem konkretno iz navedene vloge, kar je štela za pomembno, ni imela možnosti, da bi se izjavila. Golo zatrjevanje, da ni pravočasno prejela odgovora na ugovor, po pojasnjenem ne zadošča, da bi sodišče druge stopnje o navedeni graji zavzelo presojo. Sodišče druge stopnje kljub temu pripominja, da je bila pooblaščenka dolžnice že dne 26. 2. 2021 seznanjena z odgovorom na ugovor, ko je vpogledala v spis in prejela fotokopijo odgovora na ugovor (list. št. 59), kasneje pa je tudi podala vlogo z dne 18. 6. 2021 še pred izdajo obravnavanega sklepa, v kateri pa se do navedenega odgovora na ugovor ni opredelila. Po pojasnjenem je dolžnica imela učinkovito možnost, da se o odgovoru na ugovor izjavi, ki pa je ni uporabila.

9Obrazložitev zavrnitve predloga za odlog izvršbe je bila ustrezna. Sodišče je pravilno upoštevalo odlog izvršbe zaradi epidemije po samem zakonu in ga zato posebej ni bilo treba upoštevati še na predlog dolžnice. Zakonodajalec je sam opredelil obdobje, za katerega je menil, da je epidemija toliko pomemben razlog, da se mora izvršba odložiti, kar je bilo v korist dolžnice. Le okoliščina, da je dolžnica zaposlena kot medicinska sestra v bolnišnici, pa sama zase ni posebno upravičen razlog za odlog, ki je praviloma v povezavi s prizadetostjo človekovega dostojanstva zaradi same izvršbe.² Sodišče druge stopnje razume, da je za dolžnico lahko tek izvršilnega postopka v aktualnem času neprijeten, a s tem ni že izpolnjen zakonski pogoj težko nadomestljive škode. Razmerje med njo kot porokinjo in prvim dolžnikom, ki ga izpostavlja v pritožbi, nima pomena v razmerju do upnika in s tem za obravnavano izvršbo.

10Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da dolžnica ne more biti uspešna s predlogom za izvršbo z drugim izvršilnim sredstvom po 169. členu ZIZ. Predlagana izvršba na delež v družbi G. d.o.o., kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, ne more biti uspešna. Kot izhaja iz sodnega registra, prvi dolžnik (EMŠO) ni družbenik te gospodarske družbe. V obravnavani izvršilni zadevi pa je tudi registrsko sodišče že izbrisalo zaznambo sklepa o izvršbi pri deležu v družbi G. d.o.o., ker prvi dolžnik ni imetnik navedenega deleža, ampak druga oseba, s sicer enakim osebnim imenom.³

11Čeprav sodišče prve stopnje ni neposredno pojasnilo, zakaj meni, da je bil odgovor na ugovor potreben v postopku in s tem tudi utemeljeno priznan njegov strošek, je tak sklep mogoče zavzeti iz preostalih razlogov v obrazložitvi. Sodišče prve stopnje je namreč pojasnilo, da je šele v odgovoru na ugovor upnik v celoti pojasnil višino izterjevanih obveznosti in s tem odgovoril na ugovorne navedbe o nejasni opredelitvi obresti (8. točka obrazložitve). Po pojasnjenem bi ostala upnikova trditvena in dokazna ponudba pomanjkljiva, če v navedeni situaciji odgovora ne bi podal, kar njegovo potrebnost v postopku potrjuje.

12Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu potrdilo, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Upnikov strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo podano v bistvenem le strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

¹ Primerjaj VSL Sodbo II Cp 2371/2016.
² USRS Odločba U-I-171/16, Up-793/16.
³ Sklep Okrožnega sodišča v Murski Soboti Srg 2020/39312 z dne 12. 11. 2020 v spisu obravnavane zadeve (list. št. 34 in 35 ).