VSL Sklep I Cpg 266/2018

I. Pritožbi predlagateljev se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 10. 2017 delno spremeni tako, da se primerna denarna odpravnina iztisnjenih manjšinskih delničarjev delniške družbe A., d. d., določi v višini 153,00 EUR na delnico.

II. V preostalem se pritožba predlagateljev in v celoti pritožba nasprotnega udeleženca zavrneta ter se sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 10. 2017 v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi.

III. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljem povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 4.298,44 EUR, v roku petnajst dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do dne plačila.

IV. Pritožba nasprotnega udeleženca zoper sklep z dne 23. 8. 2017 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

V. Nasprotni udeleženec je dolžan sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka.

I. Odločitev sodišča prve stopnje o primerni denarni odpravnini in pritožbi

1Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 10. 2017 razsodilo (sklenilo), da se primerna denarna odpravnina iztisnjenih manjšinskih delničarjev delniške družbe A., d. d., določi v višini 144,20 EUR na delnico (točka I izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan predlagateljem povrniti stroške postopka v višini 4.224,39 EUR, v roku petnajst dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do dne plačila (točka II izreka). Zavrnilo je zahtevek nasprotnega udeleženca za povračilo separatnih stroškov v višini 513,93 EUR (točka III izreka).

2Zoper sklep o določitvi primerne denarne odpravnine so vložili pravočasno pritožbo predlagatelji. Uveljavljali so vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču so predlagali, da izpodbijani sklep (samo oziroma podrejeno po opravljeni pritožbeni obravnavi) spremeni tako, da primerno denarno odpravnino določi v višini 215,81 EUR na delnico. Hkrati so predlagali, da pritožbeno sodišče nasprotnemu udeležencu naloži, da je predlagateljem dolžan izplačati razliko med že izplačano vrednostjo delnice in ugotovljeno vrednostjo delnice, skupaj s 5 % letnimi obrestmi od dneva iztisnitve 12. 2. 2007 dalje do plačila, vse v roku petnajst dni. Podrejeno so predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasili so pritožbene stroške.

3Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljev odgovoril. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo predlagateljev zavrne.

4Nasprotni udeleženec je s pritožbo pravočasno v celoti izpodbijal navedeni sklep sodišča prve stopnje. Uveljavljal je pritožbena razloga nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi vrednost delnice v znesku 102,60 EUR, podrejeno pa, da imenuje izvedenca za izračun poštene vrednosti ter nato samo določi vrednost delnice. Podrejeno temu je predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. Odločitev sodišča prve stopnje o odmeri nagrade in stroškov izvedenki in pritožba

5S sklepom z dne 23. 8. 2017 je sodišče sodni izvedenki za ekonomijo – finance, B. B., univ. dipl. ekon., za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v tej zadevi odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 666,75 EUR. Izvedenki je, kot zavezanki za DDV, obračunalo še 22 % DDV od celotnega bruto zneska nagrade v višini 146,69 EUR. Nadalje je sklenilo, da se nagrada in nadomestilo za stroške, povečana za 22 % DDV, v skupnem znesku 813,44 EUR, izplačata iz predujma ter se navedeni znesek nakaže na izvedenkin račun v 45-ih dneh od izdaje tega sklepa o odmeri ter prejetega računa.

6Zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenca je vložil pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Uveljavljal je bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi, izdaja novega sklepa pa se pridrži do odločitve sodišča o izločitvi izvedenca.

III. Utemeljenost pritožb zoper odločitev sodišča prve stopnje o primerni denarni odpravnini

7Pritožba predlagateljev zoper sklep z dne 24. 10. 2017 je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca zoper navedeni sklep pa je neutemeljena.

8V tej zadevi so bili predlagatelji in pravna prednica nasprotnega udeleženca (C., d. o. o.), delničarji družbe A., d. d. Pravna prednica nasprotne udeleženke je bila glavni delničar navedene družbe in je imela v lasti preko 90 % vseh delnic, predlagatelji pa so bili njeni manjšinski delničarji. Skupščina družbe A., d. d., je dne 12. 2. 2007 izglasovala sklep, da se na predlog glavnega delničarja delnice preostalih delničarjev (manjšinski delničarji) prenesejo na glavnega delničarja ter da je dolžan glavni delničar, po vpisu sklepa o prenosu delnic v sodni register, manjšinskim delničarjem izplačati denarno odpravnino v znesku 64,68 EUR za delnico. Poročilo o oceni vrednosti podjetja, na podlagi katerega je bila ocenjena vrednost delnice v navedeni višini, je dne 2. 11. 2006 izdelala družba D., d. o. o., primernost ponujene denarne odpravnine pa je pregledala tudi revizijska družba E., d. o. o. Ker so predlagatelji menili, da ponujena denarna odpravnina ni primerna, so v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine predlagali, da sodišče določi primerno odpravnino.

9V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 20. 2. 2009 sklenilo, da bo za preizkus primernosti ponujene denarne odpravnine izključenim manjšinskim delničarjem pridobilo mnenje poravnalnega odbora izvedencev za preizkus menjalnega razmerja (nadalje: poravnalni odbor). Poravnalni odbor je dne 22. 2. 2010 podal svoje mnenje, iz katerega izhaja, da je ocena vrednosti podjetja, ki jo je leta 2006 izdelala družba D., d. o. o., sporna iz naslednjih razlogov: 1.) uporabljena podlaga za oceno vrednosti je tržna vrednost, 2.) ocena vrednosti vključuje diskont za zmanjšano tržljivost v višini 15 %, 3.) ocena vrednosti vključuje diskont za manjšinski delež 20 %, 4.) ocena vrednosti je bila narejena na dan 31. 12. 2005, medtem ko je do iztisa prišlo 12. 2. 2007, kar je več kot 13-mesečni zamik, 5.) za oceno vrednosti je bila uporabljana samo metoda diskontiranih denarnih tokov, čeprav bi bilo verjetno možno narediti tudi primerjavo kazalnikov primerljivih podjetij. Poleg tega je poravnalni odbor ugotovil, da sta problematična še dva dejavnika: 6.) ocenjena stopnja rasti poslovanja podjetja v prihodnosti ter 7.) ocena vrednosti odvisnega podjetja v Srbiji. Poravnalni odbor je zato sklenil, da ocenjena vrednost podjetja v oceni iz leta 2006 ne odraža poštene vrednosti podjetja, zaradi česar bi bilo treba izdelati novo oceno vrednosti s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti. V izogib nesorazmerno visokim stroškom je hkrati predlagal, da se določi primerna denarna odpravnina v višini 102,60 EUR na delnico, ki vključuje pripadajoče obresti za obdobje od vpisa iztisnitve v sodni register do izdaje sklepa sodišča.

10V nadaljevanju postopka je sodišče prve stopnje izvedlo dokaz z izvedencem F. F., sodnim izvedencem za ekonomijo – ocenjevanje vrednosti podjetij, ki je dne 4. 5. 2012 izdelal "Poročilo o ocenjevanju poštene vrednosti 1 delnice v manjšinski lasti v kapitalu družbe A., d. d., na dan 12. 2. 2007". Kot odgovor na pripombe strank je izvedenec F. F. dne 28. 9. 2012 izdelal še dopolnitev tega poročila. V dopolnjenem poročilu je pošteno vrednost delnice družbe na dan 31. 12. 2006 ocenil v razponu od 141,03 EUR do 215,81 EUR, pri čemer je kot najbolj ustrezno ocenil srednjo vrednost 171,18 EUR.

11Sodišče prve stopnje je nato sprejelo predlog nasprotnega udeleženca za postavitev novega izvedenca. Kot izvedenko ekonomske stroke, ki naj ugotovi pošteno vrednost delnice, je določilo B. B., ki je v izvedenskem izvidu in mnenju z dne 5. 11. 2013 dala končno oceno poštene vrednosti delnice družbe na dan 31. 12. 2006 v višini 145,00 EUR na delnico. Ta vrednost bi glede na obseg prodaje variirala med vrednostjo 124,34 EUR (po pesimistični predpostavki) ter vrednostjo 177,68 EUR (po optimistični predpostavki). Izvedenka je zaradi odgovorov na pripombe strank na izvedensko mnenje izdelala tri dopolnitve izvedenskega mnenja (30. 9. 2016, 17. 1. 2017 ter 23. 5. 2017), sodišče prve stopnje pa je izvedenko tudi zaslišalo na naroku dne 18. 4. 2017. Izvedenka je svoje mnenje korigirala toliko, da je v dopolnitvi izvedenskega izvida in mnenja z dne 30. 9. 2016 kot poslovno presežno premoženje upoštevala stanovanje v P. ter vrednost delnice ocenila na 144,20 EUR na delnico. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tej oceni sledilo ter primerno denarno odpravnino iztisnjenih manjšinskih delničarjev določilo v višini 144,20 EUR na delnico.

12Pritožbeni senat je ob obravnavanju pritožb zoper sklep sodišča prve stopnje sklenil, da je treba, skladno s tretjim odstavkom 347. člena ZPP, za pravilno ugotovitev dejanskega stanja razpisati pritožbeno obravnavo. Zaradi pritožbenih navedb predlagateljev, ki so se nanašale na lastništvo zemljišča v L. ter posledično na vrednost odvisne družbe v Srbiji, je nasprotnega udeleženca (drugi odstavek 607. člena v zvezi z drugim odstavkom 388. člena Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1) pozval, da sodišču predloži kupoprodajno pogodbo za nakup zemljišča ter zemljiškoknjižni izpisek za navedeno zemljišče. Na naroku je ponovil že izvedene dokaze ter vpogledal v listine, ki so bile v spis vložene v pritožbenem postopku. Pred koncem pritožbene obravnave sta svoje pomisleke ponovno izrazila oba udeleženca. Glede na to je pritožbeni senat na naroku dne 14. 5. 2019 ponovno postavil poravnalni odbor in mu naložil, da sodišču poda svoje mnenje (609. člen v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1). Razlogi pritožbenega sodišča za ponovno postavitev poravnalnega odbora so bili še: nedokončano delo poravnalnega odbora (kot to izhaja iz mnenja z dne 22. 2. 2010), velike razlike glede ocenjene poštene vrednosti delnice družbe A., d. d. (med 64,68 EUR na delnico pa do 171,18 EUR na delnico), ter vsebinske pripombe obeh udeležencev na izdelani izvedenski mnenji. V soglasju z udeležencema je zato pritožbeni senat poravnalni odbor pozval, da dokonča svoje delo v zadevi ter sodišču predloži svoje mnenje.

13Poravnalni odbor je med strankama ponovno poskušal doseči poravnavo, ker pa poskus poravnave ni uspel, je v postopek pritegnil pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij kot zunanjega izvedenca (šesti odstavek 609. člena ZGD-1) ter mu podal naročilo za izdelavo ocene vrednosti družbe A., d. d., na dan 31. 12. 2006. Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij G., d. o. o., je v Poročilu z dne 2. 2. 2021 ter dopolnitvi z dne 2. 4. 2021 ocenil pravično vrednost ene delnice družbe, in sicer jo je določil v razponu med 146,00 EUR in 161,00 EUR, z najbolj verjetno srednjo vrednostjo 153,00 EUR. Upoštevaje ugotovitve pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, da ni izkazano plačila avansa za nepremičnino v L., je poravnalni odbor dne 16. 4. 2021 pritožbenemu sodišču podal mnenje o primernosti denarne odpravnine, iz katerega izhaja, da znaša primerna denarna odpravnina 152,00 EUR na delnico. Pritožbeno sodišče je sledilo mnenju poravnalnega odbora, z izjemo popravka za 1,00 EUR na delnico v zvezi z danim avansom, ter določilo primerno denarno odpravnino v višini 153,00 EUR na delnico.

14Pritožbeno sodišče pa ni izvedlo dokaza z zaslišanjem izvedenca F. F. Predlagateljem je sodišče posredovalo mnenje poravnalnega odbora z dne 16. 4. 2021 ter priloženo Poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij z dne 2. 2. 2021 z dopolnitvijo v pregled in pripombe. Dan jim je bil rok za pisno izjavo, ta rok pa je bil na prošnjo predlagateljev podaljšan zaradi pridobitve strokovne pomoči pri pripravi izjave. Predlagatelji so pisne pripombe zoper mnenje poravnalnega odbora podali v vlogi z dne 31. 5. 2021. V tej vlogi so navedli, da so za pripravo pripomb zaprosili izvedenca F. F. ter da zato povzemajo njegove ugotovitve ter jih podajajo kot lastne. Dokazni predlog z zaslišanjem izvedenca F. F. je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj v takem primeru, če stranka sama angažira izvedenca, velja, da predstavljajo pojasnila izvedenca le kot del strankinih navedb (ki so jih predlagatelji že podali pisno, v danem roku), ne pa dokaznega sredstva.

15V nadaljevanju bo pritožbeno sodišče podalo odgovor na pritožbene navedbe obeh udeležencev postopka, kot tudi na njune nadaljnje navedbe, podane v pritožbenem postopku.

16Po presoji pritožbenega sodišča je neutemeljen pritožbeni očitek nasprotnega udeleženca, enako pa tudi pritožbeni očitek predlagateljev, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo odločitve o postavitvi novega izvedenca. Takšen očitek nasprotnega udeleženca ni utemeljen že zato, ker je sam zahteval postavitev novega izvedenca. Kot je razvidno iz zapisnika z naroka za glavno obravnavo dne 16. 5. 2013 (stran 507), je nasprotni udeleženec vztrajal pri vsebinskih pripombah na izvedensko mnenje izvedenca F. F. (ki je sodni izvedenec za ekonomijo – ocenjevanje vrednosti podjetij) ter sodišče hkrati seznanil z dejstvom, da je Inštitut za revizijo F. F. izrekel ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.¹ Navedeno je sodišču očitno vzbudilo pomisleke o pravilnosti izdelanega izvedenskega mnenja, glede na to, da so za izdelavo ocene vrednosti potrebna prav strokovna znanja in vedenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Da je sodišče prve stopnje iz tega razloga sledilo zahtevi nasprotnega udeleženca za postavitev novega izvedenca ter namesto izvedenca F. F. postavilo izvedenko B. B. je, po presoji pritožbenega sodišča, razvidno iz samega poteka postopka.

17Predlagatelji pa v pritožbi očitajo izpodbijanemu sklepu absolutno bistveno kršitev določb postopka tudi zato, ker je sodišče postavilo izvedenko B. B., ne da bi od prvo postavljenega izvedenca F. F. zahtevalo dodatna pisna oziroma ustna pojasnila. Tako opisani očitek ne predstavlja absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. alineje drugega odstavka 339. člena ZPP,² temveč bi neupravičen spregled postopkovnega napotka iz drugega odstavka 254. člena ZPP lahko predstavljal kvečjemu relativno bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa, po presoji pritožbenega sodišča, tudi relativna bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP zaradi navedenega ni podana. Glede na vsebino očitkov o nepravilnostih v mnenju izvedenca, ki jih ta v pisni dopolnitvi mnenja z dne 28. 9. 2012 ni odpravil, teh napak z zaslišanjem izvedenca ne bi bilo mogoče odpraviti. Za odpravo napak v izvedenskem mnenju bi bili namreč potrebni novi izračuni, ne pa zgolj pojasnila, ki bi jih izvedenec lahko podal ustno na zaslišanju. Sodišče prve stopnje je zato, po presoji pritožbenega sodišča, upravičeno zahtevalo mnenje drugega izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP).

18Nadalje pa tako predlagatelji, kot tudi nasprotni udeleženec, v pritožbah izražajo dvom v strokovnost izvedenke B. B. Navajajo, da je izvedenka B. B. zagrešila hude strokovne napake v drugi zadevi, zaradi česar ji je bil izrečen pogojno odložen odvzem dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.³ Zatrjujejo, da gre za primerljive strokovne napake tistim, ki ji jih očitajo v tem postopku. Nasprotni udeleženec meni, da navedeno predstavlja razlog za izločitev izvedenke.

19V konkretnem primeru je bil sodni izvedenki, ki ima hkrati dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, zaradi kršitev pravil ocenjevanja vrednosti izrečen ukrep pogojenega odvzema dovoljenja začasne narave. Odklonitveni razlogi so z generalno klavzulo določeni v 6. točki 70 člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 247. člena ZPP, kar pomeni, da je izvedenec lahko izločen, če so podane "druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti". To so, tako kot to velja za sodnika, predvsem okoliščine osebne narave, kot so npr. prijateljstvo, sovraštvo, pa tudi daljno sorodstvo do strank, zakonitih zastopnikov in pooblaščencev.⁴ Na drugi strani pa velja, da pravno stališče sodnika, zavzeto pri opravljanju sodne funkcije, ne more biti odklonitveni razlog. Očitek o izvedenčevi nestrokovnosti ne predstavlja okoliščin osebne narave, ki bi lahko vzbudile dvom o njegovi nepristranskosti. Trditve o zagrešenih strokovnih napakah zato ne predstavljajo podlage za izločitev izvedenca, temveč lahko vplivajo na oceno dokazne vrednosti tega dokaza.

20Predlagatelji v pritožbi nadalje opozarjajo na to, da je B. B. izvedenka za ekonomijo – finance, ne pa izvedenka za ekonomijo – ocenjevanje vrednosti podjetij. V zvezi s tem očitkom je mogoče ugotoviti, da je v pritožbenem postopku novo oceno vrednosti podjetja dne 2. 2. 2021 izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij z veljavnim dovoljenjem Slovenskega inštituta za revizijo. Pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je v postopek pritegnil poravnalni odbor, kot zunanjega izvedenca ustrezne stroke (šesti odstavek 609. člena ZGD-1), kar niti ni sporno. Poravnalni odbor je izbral družbo G., d. o. o., saj gre za neobremenjenega, od vseh strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti podjetij, ki v svoji karieri nima spodrsljajev in v katerega strokovnost poravnalni odbor ne dvomi.⁵ Glede na to, da je novo oceno vrednosti podjetja izdelal pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja, pritožbeno sodišče pa je svojo odločitev oprlo na to oceno, predlagatelji že iz tega razloga ne morejo uspeti s pritožbenim očitkom, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bil postavljen izvedenec ustrezne stroke.

21Pritožbeni očitek sodišču, da je postopek vodila izvedenka in ne sodišče, pa je ostal na nekonkretizirani ravni. Postopek sodnega preizkusa menjalnega razmerja je namreč nepravdni postopek, v katerem se smiselno uporabljajo določbe ZPP (37. člen Zakona o nepravdnem postopku, Uradni list SRS št. 30/86 s spremembami; ZNP⁶). To pa pomeni, da ima izvedenec med dokaznimi sredstvi specifičen položaj pomočnika sodišča. Izvedenec ima tako pravico ne le pregledati spis, pač pa tudi zahtevati od strank določena pojasnila. Smisel te njegove specifične aktivnosti je primerljiv s smislom materialno procesnega vodstva, ki pa se nanaša na vprašanja, ki zadevajo pravila znanosti, stroke in izkušenj. Določbo, da se izvedencu lahko dajo pojasnila, je treba zato brati kot izvedenčevo dolžnost (in pravico) zahtevati taka pojasnila.⁷

22Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu oprlo na obširno in izčrpno mnenje izvedenke B. B., ki je navedla tudi razloge, zakaj ni mogoče upoštevati predhodnih cenitev oziroma mnenja poravnalnega odbora z dne 22. 2. 2010. Sodišče prve stopnje je njena pojasnila upoštevalo kot pravilna in popolna ter jim v celoti sledilo. Obveznosti obrazložitve izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje s tem zadostilo, tako da tudi iz tega razloga očitek bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ni utemeljen. Očitki predlagateljev glede vsebinskih pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju izvedenke B. B. (očitek prenizko ocenjenega odstotka rasti pričakovanih prihodkov, očitek napačnih predpostavk glede odhodkov, napake pri izdelavi analize občutljivosti ...) pa so bili ponovno pretehtani v postopku priprave mnenja poravnalnega odbora. Le-ta je kot ustrezno podlago za svoje mnenje sprejel oceno vrednosti podjetja, izdelano s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetja G., d. o. o., dne 2. 2. 2021. Kot ustrezno podlago za določitev primerne denarne odpravnine pa jo sprejema tudi pritožbeno sodišče.

23V pojasnilo glede dokumentacije, na podlagi katere je bilo izdelano Poročilo o oceni vrednosti G., d. o. o., z dne 2. 2. 2021, pritožbeno sodišče še dodaja, da iz navedenega poročila (na str. 84) izhaja, da je bilo Poročilo izdelano na podlagi dokumentacije v sodnem spisu.⁸ Dokazne listine sta v spis vložila oba udeleženca (priloge A in B), oziroma je s strani nasprotnega udeleženca pridobljeno dokumentacijo (zanj) v spis vložila izvedenka B. B. (fascikel s prilogami C1–C13) skupaj z izdelanim izvedenskim mnenjem dne 15. 11. 2013. Pridobljena dokazila so bila udeležencema dostopna na vpogled z možnostjo prepisa oziroma izdelave fotokopij v času od leta 2013 dalje (prvi odstavek 150. člena ZPP).

24Po presoji pritožbenega sodišča tudi ne drži očitek predlagateljev, da so bili v postopku pred poravnalnim odborom neenakopravno obravnavani. Predlagatelji sami navajajo, da so imeli s poravnalnim odborom tri sestanke, na katerih bi mu lahko predstavili svoja stališča, lahko pa bi jih odboru posredovali tudi pisno. Vendar pa predlagatelji v tem postopku v večjem delu podajajo zgolj svoje poglede in dvome, ne pa konkretnih navedb, zaradi česar so tudi odgovori na njihove trditve lahko le splošni. Po mnenju pritožbenega sodišča tako ni utemeljen očitek, da stališča predlagateljev niso bila slišana. V prid mnenju, da stališča predlagateljev niso bila prezrta, govori že dejstvo, da je bila ocenjena vrednost delnice v postopku sodnega preizkusa zvišana iz prvotno ocenjene vrednosti 64,68 EUR na delnico na sedaj določeno v višini 153,00 EUR na delnico. Za določitev te vrednosti v višini 215,81 EUR na delnico, kar predlagajo predlagatelji v pritožbi pa, po presoji višjega sodišča, v spisu ni podlage.

25Nasprotni udeleženec v pritožbi nadalje navaja, da je bila poštena vrednost delnice že ugotovljena v postopku iztisnitve. Meni, da izvedenec v postopku presoje strokovne utemeljenosti te vrednosti ne more določiti dvakrat višje vrednosti ter da tako določena vrednost (ob upoštevanju izračunane donosnosti v višini 2,42 % in dobe vračanja vloženih sredstev 41,31 let) ne prestane logičnega preizkusa. Sklicuje se na načelo zaupanja v pravo in načelo enakosti ter meni, da bi moralo sodišče upoštevati predlog poravnalnega odbora z dne 22. 2. 2010 za določitev vrednosti delnice na 99,5077 EUR oziroma podrejeno 102,60 EUR.

26V postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine sklepa skupščine o soglasju za prenos delnic na glavnega delničarja ni mogoče izpodbijati, če denarna odpravnina iz 385. člena ZGD-1, ki jo ponudi glavni delničar, ni primerna, če ni bila ponujena ali če ni bila pravilno ponujena (prvi odstavek 388. člena ZGD-1). Če ponujena odpravnina ni primerna, lahko vsak manjšinski delničar predlaga, da sodišče določi primerno odpravnino (drugi odstavek 388. člena ZGD-1). V primeru sodnega preizkusa denarne odpravnine je torej sodišče tisto, ki v skladu z zakonom in pravili stroke določi primerno odpravnino.⁹ Zaradi tega načelo zaupanja v pravo oziroma načelo enakosti pred zakonom ni kršeno.

27Po presoji pritožbenega sodišča zato nasprotni udeleženec s tem pritožbenim očitkom ne more uspeti, saj je odločitev o izključitvi manjšinskih delničarjev iz družbe poslovna odločitev glavnega delničarja, ki mora pred sprejemom takšne odločitve presoditi tudi vsa tveganja, ki lahko nastanejo v primeru, da se manjšinski delničarji ne strinjajo z višino ponujene denarne odpravnine. Vprašanje, ali je glavni delničar iz iztisnitvijo dosegel finančni cilj, ki ga je z izključitvijo zasledoval, ne more uspešno vplivati na določitev primerne denarne odpravnine v postopku sodnega preizkusa po 388. členu ZGD-1.

28Zakonska ureditev, po kateri sodišče v postopku sodnega preizkusa primernosti ponujene denarne odpravnine pridobi mnenje poravnalnega odbora (drugi odstavek 388. člena v zvezi z 609. členom ZGD-1) izhaja iz dejstva, da gre pri preizkusu primernosti denarne odpravnine za izrazito strokovna vprašanja, ki so le v omejenem obsegu pravna, večinoma pa ekonomska, finančna in računovodska. Pridobljeno mnenje poravnalnega odbora (ki temelji na novo pridobljeni oceni vrednosti podjetja) je predmet dokazne ocene sodišča, v okviru dokazne ocene pa sodišča preverja, ali je mnenje popolno, logično in transparentno.¹⁰

29Poravnalni odbor mora dati mnenje o vseh okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o predlogu ponujene višine denarne odpravnine, torej o tem, ali so bile uporabljene metode vrednotenja, ki so primerne v ta namen, ali so bile te metode pravilno uporabljene in ali je bilo na podlagi pravilno ugotovljene vrednosti iztisnjenim delničarjem ponujena primerna denarna odpravnina. Če pa poravnalni odbor oceni, da ocenjena vrednost podjetja ne odraža poštene vrednosti podjetja, mora njegovo mnenje obsegati tudi oceno poštene vrednosti podjetja z navedbo uporabljenih metod, pojasnilom, zakaj so uporabljene metode primerne za ta namen ter razlago načina izračuna višine primerne denarne odpravnine.¹¹

30Iz že povzetega mnenja poravnalnega odbora v tej zadevi iz leta 2010 je razvidna ugotovitev, da ocenjena vrednost v višini 64,68 EUR na delnico, ki izhaja iz Poročila o oceni vrednosti podjetja D., d. o. o., z dne 2. 11. 2006, ne odraža poštene vrednosti podjetja. Poravnalni odbor je nato zgolj v izogib dodatnim stroškom predlagal denarno odpravnino v višini 102,60 EUR na delnico, pri čemer je upošteval le prilagoditve ocene za odbitek za pomanjkanje obvladovanja in tržljivosti, ni pa odpravil drugih pomanjkljivosti v poročilu pooblaščenega ocenjevalca D., d. o. o., iz oktobra 2006. Mnenje poravnalnega odbora z dne 22. 2. 2010 je bilo zato nepopolno, saj ni dal izdelati nove ocene vrednosti s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti, čeprav je iz mnenja razvidno, da bi bilo to zaradi pomanjkljive obstoječe ocene vrednosti potrebno narediti. Iz navedenega zato sledi, da v mnenju poravnalnega odbora z dne 22. 2. 2010 predlagana višina 102,60 EUR na delnico ne predstavlja primerne denarne odpravnine, določene v skladu z relevantnimi zakonskimi določbami in pravili stroke. Posledično pa tudi ni utemeljena pritožbena navedba, da bi moralo sodišče prve stopnje določiti primerno denarno odpravnino v tej višini.

31Nasprotni udeleženec nadalje navaja, da cenitev, na katero poravnalni odbor opira svoje mnenje (iz leta 2021) upošteva stanje (vrednost podjetja) na dan, ki za določitev primerne odpravnine na dan izključitve ni mogel biti relevanten. Meni, da bi bilo treba kot datum ocene vrednosti določiti dan 31. 12. 2005, saj so na dan, ko je skupščina odločala o izključitvi (12. 2. 2007), obstajali zgolj revidirani računovodski izkazi za leto 2005, ne pa za leto 2006.

32Po presoji pritožbenega sodišča je tudi ta očitek neutemeljen. Primerna denarna odpravnina mora upoštevati premoženjsko in profitno stanje družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi (prvi odstavek 385. člena ZGD-1 v zvezi s petim stavkom drugega odstavka 556. člena ZGD-1). Ocena vrednosti mora biti pripravljena najkasneje na dan skupščine, ki sklepa o izključitvi, zato je običajno datum vrednotenja za namen izključitve čim bližji datumu skupščine, ki sklepa o izključitvi. Tako tudi peti odstavek 386. člena ZGD-1 določa, da mora glavni delničar na zasedanju skupščine ustno obrazložiti način izračuna višine denarne odpravnine ter manjšinske delničarje obvestiti o vseh pomembnih spremembah premoženja družbe v obdobju od sestave predloga sklepa o prenosu delnic do zasedanja skupščine, pri čemer se za pomembno šteje zlasti tista sprememba, zaradi katere bi bila primerna drugačna denarna odpravnina. Tudi iz navedene določbe torej smiselno izhaja, da naj bo datum vrednotenja čim bližji datumu skupščine, ki sklepa o izključitvi.

33Tako stališče pa izhaja tudi iz izvedenskega mnenja poravnalnega odbora izvedencev z dne 22. 2. 2010, ki med drugim opozarja na spornost¹² izdelanega poročila o oceni vrednosti podjetja, predloženega v postopku izključitve,¹³ prav iz razloga, ker je bila ocena vrednosti narejena na dan 31. 12. 2005, medtem ko je do iztisa prišlo dne 12. 2. 2007, kar je več kot trinajstmesečni zamik. Enako stališče je poravnalni odbor zavzel tudi v mnenju o primernosti denarne odpravnine z dne 16. 4. 2021.¹⁴

34Kot nadalje izhaja iz pojasnila Slovenskega inštituta za revizijo z dne 22. 4. 2021, bo predpostavljeni datum posla (člen 10.5. MSOV 2020) vplival na to, katere informacije in podatke bo ocenjevalec vrednosti upošteval pri ocenjevanju vrednosti, saj je pri večini podlag vrednosti prepovedano upoštevati informacije ali razpoloženje na trgu, ki udeležencem na dan merjenja oziroma ocenjevanja vrednosti ne bi bilo znano, ali ga s primerno skrbnostjo ne bi mogli spoznati.¹⁵ Skladno s pravili stroke ocenjevanja vrednosti podjetij tako ocenjevalci pri izdelavi ocene vrednosti za namen izključitve manjšinskih delničarjev ne smejo upoštevati dejanskih podatkov (kot so "informacije" oziroma "razpoloženje na trgu") o poslovanju ocenjevalne družbe po datumu izključitve.¹⁶

35Dejstvo, da na dan izključitvene skupščine 12. 2. 2007 niso bili na voljo revidirani računovodski izkazi za leto 2006, pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravno relevantno. Računovodski izkazi namreč ne predstavljajo "dejstva", ki bi nastalo po presečnem datumu izključitvene skupščine, temveč gre za listinski dokaz o preteklem poslovanju družbe. Podatki, ki so revidirani, so kot taki bolj kredibilni, vendar pa njihov nastanek časovno ni povezan z datumom izdelave revizorjevega poročila.

36Po presoji pritožbenega sodišča je zato zmotno stališče nasprotnega udeleženca, da bi bilo treba v postopku sodnega preizkusa denarne odpravnine izhajati iz ocene vrednosti podjetja na dan 31. 12. 2005, saj cenitev vrednosti na dan 31. 12. 2005 ne predstavlja primerne podlage za določitev premoženjskega in profitnega stanja družbe na dan izključitve 12. 2. 2007. To velja glede na navedeni trinajstmesečni zamik ter še dodatno zato, ker je v vmesnem času prišlo do bistvenih sprememb v poslovanju družbe (npr. začetek proizvodnje v hčerinski družbi A., d. o. o., Srbija, v decembru 2005). V postopku sodne določitve primerne odpravnine je bil iz navedenih razlogov kot datum ocene vrednosti pravilno določen datum 31. 12. 2006,¹⁷ saj je to zadnji bilančni datum, ki je najbližje datumu izključitvene skupščine (12. 2. 2007). Pritožbena trditev, da so bili zaradi napačno določenega presečnega datuma upoštevani napačni vhodni podatki, je torej neutemeljena.

37Nasprotni udeleženec nadalje navaja, da so bili za izdelavo cenitve uporabljeni napačni Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV). Meni, da standardov (MSOV 2013, MSOV 2020), ki na dan izključitve niso obstajali, tudi v postopku sodne določitve primerne denarne odpravnine ni mogoče uporabiti. Predlagatelji pa opozarjajo na to, da so MSOV v času iztisnitve predpisovali uporabo "poštene vrednosti" ne pa "pravične vrednosti" ter da poštena vrednost ne sme vsebovati diskonta za nelikvidnost. Menijo tudi, da bi bila za ocenjevanje vrednosti najprimernejša metoda diskontiranih bodočih donosov, ne pa metoda diskontiranih denarnih tokov.

38Mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti so standardi za izvajanje nalog ocenjevanja vrednosti na podlagi splošno priznanih zasnov in načel, ki pospešujejo preglednost in doslednost pri ocenjevanju vrednosti. Gre torej za strokovne standarde, ki so namenjeni izboljševanju kakovosti v stroki ocenjevanja vrednosti.¹⁸ Kot izhaja iz pojasnila Slovenskega inštituta za revizijo, morajo ocenjevalci vrednosti uporabljati v času izdelave ocene veljavne standarde. Po navedenem pojasnilu se z razvojem standardov pomembno nadgrajuje način poročanja, ki pripomore k boljšemu razumevanju poročil o ocenjenih vrednostih, vsebinsko pa na samo oceno vrednosti nima vpliva. Ocena vrednosti na določen dan je zato odvisna od pravilne uporabe podlage vrednosti in ne od uporabe MSOV.¹⁹ Pojasnilo glede uporabe MSOV je podala tudi družba G., d. o. o,²⁰ ki prav tako navaja, da je za pooblaščene ocenjevalce vrednosti, vpisane v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo, uporaba veljavnih MSOV obvezna. Datum začetka uporabe MSOV se zato veže na datum priprave poročila o oceni vrednosti in ne na presečni datum vrednotenja. Pojasnjujejo še, da se je poimenovanje podlage vrednosti za namen izključitve manjšinskih delničarjev skozi različne izdaje standardov spreminjalo (od t. i. ocenjene vrednosti do poštene vrednosti ter sedaj pravične vrednosti), vendar pa je vsebina podlage ostala primerljiva. Podobno izhaja tudi iz Mnenja o oceni vrednosti H., d. o. o.²¹ Poudarjajo, da ne gre za prostovoljno prodajo delnic, zaradi česar "tržna vrednost" kot podlaga ni ustrezna, pač pa se priporoča uporaba podlage vrednosti, ki so jo MSOV 2017 (in kasneje MSOV 2020) opredelili kot "pravična vrednost", pri čemer je definicija slednje enaka definiciji "poštene vrednosti v druge namene" v okviru MSOV 2007. Glede na vse navedeno ter glede na to, da je sodišče tisto, ki določi primerno denarno odpravnino, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno stališče, da morajo ocenjevalci vrednosti uporabljati v času izdelave ocene veljavne standarde.²² Glede na podana pojasnila, iz katerih skladno izhaja, da je vsebina podlag ostala primerljiva in ne vpliva na višino ocene vrednosti (temveč na kvaliteto njene izdelave), pa pritožnika tudi iz tega razloga ne moreta uspeti s trditvijo, da naj bi bili uporabljeni napačni MSOV.

39Pri pripravi ocene vrednosti za namen izključitve manjšinskih delničarjev je treba torej upoštevati, da gre za neprostovoljni odvzem delnic manjšinskim delničarjem ter z njimi povezanih korporacijskih pravic. Nadalje pa je treba upoštevati tudi, da ZGD-1 pri statusnih spremembah izhaja iz načela nespremenjenega premoženjskega položaja vseh delničarjev, zaradi česar morata biti vidik manjšinskega in vidik obvladujočega lastnika izenačena. Načeloma sicer drži, tako kot to navajajo predlagatelji, da pri oceni vrednosti v ta namen ni mogoče upoštevati odbitka za obvladovanje in odbitka za pomanjkanje tržnosti manjšinskega lastniškega deleža, vendar pa v konkretnem primeru pri izdelavi ocene vrednosti s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij G., d. o. o., z dne 2. 2. 2021 ti odbitki niso bili upoštevani. Upoštevan pa je bil 5 % odbitek za pomanjkanje likvidnosti za obvladujoči lastniški delež, s čimer se upoštevajo čas in stroški, povezani s prodajo obvladujočega lastniškega deleža. Enakovredna obravnava vseh delničarjev terja, da je vrednost delnice za manjšinskega delničarja enaka vrednosti za večinskega delničarja. Ker bi bila ob drugačni razlagi vrednost delnice za manjšinske delničarje višja od vrednosti delnice za večinskega delničarja, so očitki predlagateljev v tej smeri neutemeljeni.

40V zvezi z izbrano metodo ocenjevanja pritožbeno sodišče še dodaja, da so poznani trije načini ocenjevanja vrednosti podjetij ter v okviru njih več metod ocenjevanja vrednosti podjetij. V konkretnem primeru je bil uporabljen na donosih zasnovan način ter metoda sedanje vrednosti bodočih denarnih tokov (metoda DCF). Pri uporabi te metode se predpostavlja dolgoročno delujoče podjetje. Značilnost metode diskontiranih denarnih tokov je v tem, da oceni bodoče donose in jih diskontira na sedanjo vrednost. Ta metoda je sprejeta kot temeljna metoda ocenjevanja vrednosti za namen iztisnitve manjšinskih delničarjev in je tudi v praksi najpogosteje uporabljena.²³ Iz navedenega razloga je bila, po prepričanju pritožbenega sodišča, izbrana pravilna metoda cenitve.

41Nadaljnji očitek nasprotnega udeleženca se nanaša na zahtevan popravek vrednosti na delnico zaradi neupoštevanja rezervacij, vezanih na obstoječe tožbe oziroma sodne postopke. Nasprotni udeleženec je poravnalnemu odboru oziroma družbi G., d. o. o., posredoval poročilo o sodnih postopkih na dan 31. 12. 2006, iz katerega naj bi izhajalo za 566.549,00 EUR pogojnih obveznosti nasprotnega udeleženca na dan 31. 12. 2006, kar naj bi pomembno vplivalo na oceno vrednosti podjetja.

42V zvezi s sodnimi spori je pooblaščeni ocenjevalec vednosti podjetij (točka 1.3 dodatnih pojasnil z dne 2. 4. 2021 – v spisu str. od 1215 do 1217) podal pojasnilo, zakaj teh obveznosti pri oceni vrednosti ni mogoče upoštevati. Iz pojasnil izhaja, da nasprotni udeleženec teh obveznosti ni izpostavil v poročilu, ki ga je sam naročil za namen izključitve manjšinskih delničarjev, temveč je to storil šele po 14 letih trajanja tega sodnega postopka. Prav tako tudi ni predložil nobene dokumentacije glede teh obveznosti. Nenazadnje so bili izkazi za leto 2004, 2005 in 2006 revidirani, revizor pa je nanje dal mnenje brez pridržkov, česar ne bi mogel storiti, če rezervacije ne bi bile oblikovane v zadostni višini. Opozarja še, da bi bilo za upoštevanje vpliva teh obveznosti na vrednost družbe treba razpolagati tudi s podatkom o verjetnosti uresničitve posameznega sodnega spora, kot tudi s podatkom, kako so bila tveganja teh sodnih sporov upoštevana pri transakciji.

43Teh zaključkov nasprotni udeleženec v pripombah na mnenje poravnalnega odbora ne prereka, pač pa navaja, da poravnalni odbor njegovega poročila o sodnih postopkih ni upošteval oziroma se do njega ni opredelil. Navedeno pa ne drži. Poravnalni odbor se je do argumentov nasprotnega udeleženca glede vpliva vrednosti zahtevkov v sodnih postopkih na vrednost družbe v svojem mnenju opredelil (Mnenje o primernosti denarne odpravnine z dne 16. 4. 2021 str. 5 – spis str. 1213) tako, da se je skliceval na odgovor ocenjevalca G., d. o. o. Pojasnil je, da je bila po njegovem mnenju v Letnem poročilu za leto 2006 vrednost sodnih sporov obravnavana pravilno, saj sta to potrdila tako poslovodstvo družbe kot tudi neodvisni revizor. Očitek poravnalnemu odboru, da se do teh podatkov ni opredelil, je zato neutemeljen. Glede na prepričljivost podanih pojasnil pa v pravilnost takšnega stališča ne dvomi niti pritožbeno sodišče. Nenazadnje pa dokumentacije v zvezi s temi postopki nasprotni udeleženec niti ni vložil v spis, kar mu predlagatelji prav tako upravičeno očitajo.

44Predlagatelji nadalje vztrajajo pri navedbah, da naj bi nasprotni udeleženec zemljišče v L. kupil že pred izključitvijo manjšinskih delničarjev. Trdijo, da je nasprotni udeleženec postal dejanski lastnik zemljišča v L. že v letu 2006, ko naj bi se začela gradnja na tem zemljišču. Nadalje se sklicujejo na predpogodbo z dne 19. 1. 2007. Poleg tega trdijo, da je bilo v času izključitve že znano, da se bo proizvodnja v kratkem preselila iz U. v L., zaradi česar bi bilo treba kot poslovno nepotrebno premoženje šteti zemljišče s proizvodno halo v U., kot tudi cca 20.000 m² presežnega zemljišča v L.

45Po presoji pritožbenega sodišča iz predloženih dokazil izhaja, da je postal nasprotni udeleženec lastnik zemljišča v L. šele po presečnem datumu ocene vrednosti (31. 12. 2006), kot tudi po datumu iztisnitve manjšinskih delničarjev (12. 2. 2007). Nasprotni udeleženec je namreč v dokaz svojih navedb predložil kupoprodajno pogodbo z dne 12. 3. 2007 za nakup zemljišča v L., parc. št. 7505/21, k. o. ..., 30.000 m² za znesek kupnine 255.000,00 EUR. Kot lastnik zemljišča je bil v zemljiško knjigo vpisan s sklepom sodišča z dne 22. 5. 2007. Iz listinske dokumentacije v spisu nadalje izhaja, da je bila odločba o gradbenem dovoljenju za graditev proizvodno skladišče hale v L. izdana dne 7. 8. 2007, objekt pa je bil zgrajen ter uporabno dovoljenje za objekt izdano 29. 8. 2008. Vsa navedena dejstva so torej nastopila po datumu izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe. Na datum ocene vrednosti 31. 12. 2006, kot tudi na dan izključitve manjšinskih delničarjev 12. 2. 2007, torej nasprotni udeleženec ni bil lastnik zemljišča v L.

46Po presoji pritožbenega sodišča predlagatelji niso dokazali svoje trditve, da bi bil nasprotni udeleženec lastnik zemljišča v L. že pred datumom izključitve manjšinskih delničarjev iz družbe. Predlagatelji pri tem opozarjajo na datum sklenitve predpogodbe za nakup tega zemljišča z dne 19. 1. 2007, kar ne govori v prid njihovi trditvi, da naj bi bilo zemljišče tedaj že v lasti nasprotnega udeleženca. Predpogodbo skleneta stranki takrat, ko želita vzpostaviti obveznostno razmerje, a še ne želita prevzeti obveznosti iz glavne pogodbe.²⁴ Na podlagi predpogodbe je mogoč le zahtevek na sklenitev pogodbe, ne pa zahtevek na izpolnitev obveznosti, ki bi bila sicer predmet glavne pogodbe. Stališču predlagateljev, da bi bilo treba šteti, da je bilo s sklenitvijo predpogodbe kupljeno zemljišče v L. ter da je bil posel kasneje zgolj formalno realiziran, zato ni mogoče slediti.

47Nadalje pa predlagatelji niso uspeli dokazati, da bi bil nasprotni udeleženec dejanski lastnik zemljišča že od decembra 2006, ko naj bi se začela gradnja na tem zemljišču. V pretežni meri gre namreč za časopisne članke (o nameravani gradnji) in ne za uradne dokumente. Tega predlagatelji niso uspeli dokazati niti s slikami gradbišča niti s predloženimi izpisi iz spletne strani družbe J., saj je na predloženem izpisu navedeno zgolj to, da je bil podpisan dogovor o pripravi projekta in izgradnji proizvodno-skladiščnega objekta. Kot prepričljivo je v zvezi s tem treba upoštevati pojasnilo nasprotnega udeleženca, da gre pri sklepanju kupoprodajne pogodbe oziroma izvedbi takšnega posla za dalj časa trajajoč postopek. Zgolj iz okoliščine, da so bili izvedeni določeni koraki v smeri priprav na izvedbo posla, pa ne izhaja, da bi šlo pri predloženih dokumentih za fiktivne oziroma antidatirane pogodbe. Iz predgovora direktorja družbe v Letnem poročilu 2006, pa tudi ne izhaja datum nakupa nepremičnine. Predgovor k Letnemu poročilu za 2006 je bil tako nenazadnje sestavljen leta 2007. Netočen je zato povzetek izvedenke B. B. v izvedenskem mnenju (str. 30 in 32), da naj bi nasprotni udeleženec v Letnem poročilu navajal, da je bilo zemljišče v L. kupljeno leta 2006. Pritožbeno sodišče tako ni sledilo dokaznemu predlogu predlagateljev, da pozove nasprotnega udeleženca na predložitev predpogodbe z dne 19. 1. 2007 ter pogodbe z družbo J., saj predlagatelji izražajo zgolj svoje dvome, niso pa podali konkretne trditvene podlage, iz katere bi izhajalo, da je nasprotni udeleženec postal dejanski lastnik zemljišča že v letu 2006.

48Pritožbeni očitki glede poslovno nepotrebnega premoženja so tako neutemeljeni, saj je proizvodnja v odvisni družbi v Srbiji v času pred iztisnitvijo potekala na zemljišču v U., medtem ko je bilo zemljišče v L. kupljeno šele po iztisnitvi, prav tako je bila šele po iztisnitvi na zemljišču v L. zgrajena proizvodna hala. Poleg tega pa (iz obdobja pred iztisnitvijo) tudi ni na razpolago nobenih planov glede poslovanja na novi lokaciji v L. (ocena potrebnih investicijskih vlaganj v nepremičnine in opremo, terminski načrt izvedbe in dokončanje investicije v prihodnjem obdobju, plan financiranja investicijskih vlaganj, ocena predvidenih stroškov selitve poslovanja na novo lokacijo, načrti glede obstoječe lokacije – ocena prihodkov od prodaje nepremičnin na obstoječi lokaciji v U. ter časovni horizont priliva plačila od prodaje ter drugo). Glede na vse navedeno je, po presoji pritožbenega sodišča, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij G., d. o. o., pri oceni vrednosti družbe A., d. o. o., Srbija, na dan 31. 12. 2006 pravilno upošteval nadaljnje poslovanje družbe na obstoječi lokaciji v U.

49Pripomba predlagateljev, da bi bilo potrebno za pravilno ugotovitev vrednosti delnice najprej izločiti poslovno nepotrebno premoženje, ki naj bi ga predstavljalo 20.000 m² v L. in 17.530 m² zemljišča v U. s proizvodnjo halo 1.800 m² ter vrednost le-tega prišteti čistim denarnim tokovom, zmanjšanim za finančne obveznosti, pa je tudi sicer neutemeljena. Del zemljišča bi bilo mogoče upoštevati kot poslovno presežno premoženje zgolj v primeru, če pri zemljišču v L. ne bi šlo za kompleks, ki predstavlja gradbeno celoto. Predlagatelji konkretnih trditev v tej smeri niso podali. Tudi iz tega navedenega razloga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca (cenilca) gradbene stroke, ki bi ugotovil dejanski obseg poslovno nepotrebnih zemljišč v Srbiji ter podal oceno vrednosti le-teh. Pritožbeni očitek predlagateljev, da naj bi sodišče prve stopnje s tem, ko je zavrnilo dokazni predlog predlagateljev za postavitev izvedenca gradbene stroke, storilo relativno bistveno kršitev določb postopka, je zato neutemeljen.

50V zvezi z oceno družbe A., d. o. o., Srbija, glede katere so predlagatelji v pritožbi navajali, da ni ustrezno ovrednoten dejanski prenos dela dejavnosti nasprotnega udeleženca, pa je mogoče ugotoviti, da je izvedenka B. B. vrednost odvisne družbe A., d. o. o., Srbija, ocenila na znesek 345.360,00 EUR, medtem ko je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij G., d. o. o., v končnem poročilu z dne 2. 2. 2021, vrednost te družbe ocenil na 450.000,00 EUR. Med ključnimi predpostavkami ocene vrednosti je slednji v mnenju predpostavil rast čistih prihodkov od prodaje (ČPP) v letu 2007 v višini 70 %, saj naj bi družba od matične družbe prevzela celotno prodajo kupcem na trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope. Nadalje je predpostavil tudi, da se stopnja rasti do konca planskega obdobja umiri, ČPP pa se v petih letih podvojijo. Po mnenju pritožbenega sodišča je bil s tem v mnenju pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij z dne 2. 2. 2021 ustrezno ovrednoten dejanski prenos dela dejavnosti nasprotnega udeleženca na družbo v Srbiji.

51Po presoji pritožbenega sodišča pa je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v Poročilu z dne 2. 2. 2021 pravilno upošteval plačani avans za zemljišče v L. ter ga prištel k ocenjeni vrednosti odvisne družbe. Družba je imela namreč na postavki danih predujmov za osnovna sredstva knjižen znesek v višini 27.367,00 EUR, iz česar je mogoče sklepati, da se postavka nanaša na dani avans v znesku 22.500,00 EUR. Predlagatelji navajajo, da niso bili seznanjeni z dokumentacijo, ki jo je nasprotni udeleženec predložil poravnalnemu odboru (narok z dne 10. 9. 2021). Ker nasprotni udeleženec v spis ni predložil dokazil o tem, da bi se plačani znesek nanašal na plačilo za rekonstrukcijo obstoječe hale v U. v Srbiji,²⁵ te trditve ni dokazal. Mnenje poravnalnega odbora, ki temelji na oceni vrednosti, izdelani s strani pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, je namreč podvrženo pripombam udeležencev postopka ter dokazni oceni sodišča (III Ips 56/2012). To pa je mogoče šele, če je listina vložena v spis, saj je le tako drugim udeležencem postopka omogočeno, da se z dokazi seznanijo in o njih izjavijo.

52Očitki o potencialnem oškodovanju manjšinskih delničarjev v zvezi s prodajo odvisne družbe na U. pa so neutemeljeni že zato, ker je bil datum ocenjevanja vrednosti (31. 12. 2006) pred prodajo večinskega deleža odvisne družbe povezanima družbama. Pri oceni vrednosti družbe A., d. o. o., Srbija, na dan 31. 12. 2006 je bilo tako upoštevano, da je imela matična družba A., d. d., na presečni datum v lasti 100 % lastniški delež v odvisni družbi A., d. o. o., Srbija.

53Glede ocene tehtanega povprečnega stroška kapitala (WACC) predlagatelji navajajo, da je po izračunu G., d. o. o. (v tabeli na strani 79 poročila), neustrezno zaveden podatek o beti brez zadolženosti za dejavnost "Chemicals – Diversified" in "Chemicals – Specialty". Navajajo, da je bilo v izračunu uporabljeno povprečje v višini 0,96 namesto v višini 0,85. V dokaz prilagajo Tabelo št.7 iz baze Aswath Damodaran za leto 2006, edicija iz januarja 2007.

54Po presoji pritožbenega sodišča pa predlagatelji s to navedbo ter predloženim dokazilom ne uspejo zasejati dvoma v pravilnost ocenjene diskontne mere. Družba G., d. o. o., v poročilu o oceni vrednosti z dne 2. 2. 2021²⁶ v pojasnilo glede bete brez zadolženosti pojasnjuje, da so bili podatki pridobljeni v podatkovni bazi A. Damodarana za januar 2007 ter navaja, da je bila uporabljena srednja vrednost nezadolžene bete, ki velja za dejavnost "Chemicals – Diversified" in "Chemicals – Specialty" za Evropo. Tabela, na katero se sklicujejo predlagatelji, se nahaja v spisu (priloga C1, št. 4), iz nje pa izhaja oznaka za "ZDA". V spisu pa se nahaja tudi druga tabela (priloga C1, št. 3) iz katere je razvidno, da je beta brez zadolženosti v navedenih dveh dejavnostih znašala 1,00 in 0,92. Povprečje je torej 0,96, tako kot to izhaja iz poročila o oceni vrednosti družbe G., d. o. o., z dne 2. 2. 2021. Glede na navedeno predlagatelji s sklicevanjem na Tabelo št. 7, iz katere izhajajo podatki za ZDA, ne morejo uspešno dokazati svoje trditve, da je bilo uporabljeno napačno izračunano povprečje glede bete brez zadolženosti. Posledično tudi ne morejo uspeti s pritožbenim očitkom, da bi moral biti tehtani povprečni strošek kapitala (WACC) ocenjen na 12,05 % in ne na 12,70 %.

55Glede investicij v napovedi za leta 2007 do 2011 pa predlagatelji navajajo, da je družba v letih 2005 do 2006 že pospešeno investirala ter da so bile v preteklem obdobju že zaključene obsežne investicije v P. in na U. Ocenjujejo, da sta bili zato v oceni vrednosti za prihodnje obdobje upoštevani raven investicij in amortizacije previsoki.

56Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetja, družba G., d. o. o., je v oceni vrednosti z dne 2. 2. 2021 izhajal iz ugotovitve, da je družba v letih od 2003 do 2005 zaključila pomemben investicijski ciklus. Investicije so se gibale med 0,6 mio EUR in 1,1 mio EUR in so okvirno dvakrat presegale amortizacijo. Kot nadalje izhaja iz predgovora direktorja v Letnem poročilu za 2006, investicije v družbi v letu 2006 niso bile velike, saj se v družbi pripravljajo pogoji za obsežno investicijsko dejavnost v letu 2007 (med drugim tudi v Srbijo). Za prihodnje obdobje je tako pooblaščeni ocenjevalec vrednosti predvidel, da bodo investicije okvirno na nivoju amortizacije, glavnina investicijskih vlaganj pa bo namenjena nadaljnji obnovi opreme. Iz očitkov predlagateljev izhaja, da ti ne napadajo dovolj konkretizirano podatkov glede investicijskih vlaganj v preteklem obdobju, pač pa izrecno prerekajo napoved investicij/amortizacije v prihodnjem obdobju. Po presoji pritožbenega sodišča pa so ti očitki neutemeljeni, saj je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti oceno o upoštevani ravni investicij ustrezno utemeljil na podatkih, povzetih iz Letnih poročil s priloženimi računovodskimi izkazi, kot tudi na planu poslovodstva, ki izhaja iz predgovora Letnega poročila 2006, medtem ko z bolj konkretnim planom investicij za prihodnje obdobje ni razpolagal. Po presoji pritožbenega sodišča zato pripomba predlagateljev ocene tudi v tem delu ni omajala, saj temelji ocena investicijskih vlaganj na realnih vhodnih podatkih za preteklo obdobje, napoved investicij v prihodnjem obdobju pa je utemeljena na planu poslovodstva za prihodnje obdobje ter sodi v polje strokovne presoje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij.

57Predlagatelji napadajo kot napačno tudi ugotovitev o stroških osnovnega materiala v poročilu o oceni vrednosti z dne 2. 2. 2021. Navajajo, da je napačna ugotovitev o naraščajoči ceni nafte v letih od 2002 do 2006, saj naj bi bile cene nafte v tem obdobju razmeroma stabilne, od jeseni 2006 pa že v upadu.

58Iz poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij je razvidno, da je svojo oceno utemeljil na podatkih v Letnem poročilu 2006. Iz slednjega pa izhaja, da so cene vhodnih surovin odvisne od cene nafte, ki je v navedenem obdobju naraščala, prav tako pa je bila nadaljnja rast cen nafte napovedana tudi za prihodnje. Takšna je bila tudi napoved Umarja glede cene nafte za sodček Brent (UMAR, Pomladanska napoved, ekonomsko ogledalo, BS, september 2003). Za leto 2006 je bilo v Letnem poročilu zato upoštevano, da so se cene vhodne surovine polietilena močno povečale, tega povečanja pa družba ni uspela prenesti na kupce, kar se je odrazilo v padcu dobičkonosnosti. Predlagatelji navedeno ugotovitev sicer napadajo, vendar pa, po presoji pritožbenega sodišča, s pavšalnim prerekanjem pravilnosti te predpostavke niso uspeli izpodbiti.

59Enako velja za navedbo predlagateljev o neupoštevanem prihranku pri nabavi materiala, saj je bilo po ugotovitvah ocenjevalca vrednosti podjetij, povzetih po Letnem poročilu za 2006, povečanje stroškov osnovnega materiala delno tudi posledica slabše izkoriščenega materiala in večjega izmeta.

60Nazadnje je treba odgovoriti še na očitke o poslovanju s povezanimi družbami ter s tem v zvezi o denarnem toku za svetovalne storitve in posredništvo, kot tudi o netransparentnem prenašanju opreme in sredstev v podjetje v Srbiji.

61Letna poročila velikih in srednjih kapitalskih družb pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje. Revizor mora revidirati računovodsko poročilo ter pregledati poslovno poročilo v obsegu potrebnem da preveri, ali je njegova vsebina v skladu z drugimi sestavinami letnega poročila. Revizorjevo poročilo je v pisni obliki in mora vsebovati revizijsko mnenje, ki je brez pridržkov, s pridržki ali odklonilno in v katerem je jasno navedeno mnenje revizorja o tem, ali so letni računovodski izkazi resničen in pošten prikaz v skladu z ustreznim okvirom računovodskega poročanja (3. točka drugega odstavka 57. člena ZGD-1). Z revidiranjem se torej zagotavlja zanesljivost informacij, vsebovanih v letnem poročilu. Letnemu poročilu je treba priložiti tudi poročilo o razmerjih z obvladujočo družbo (deveti odstavek 60. člena ZGD-1).

62V konkretnem primeru so bili računovodski izkazi za ocenjevano družbo za obdobje od 2004 do 2006 revidirani, revizijska družba pa je v vseh treh letih izdala mnenje brez pridržka. V revizijskem mnenju je navedeno, da so po mnenju revizorja računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev družbe na dan 31. 12. 2006 (tudi na dan 31. 12. 2005 in 31. 12. 2004). Izpolnjena je bila tudi dolžnost razkritja transakcij s povezanimi osebami. V revidiranem letnem poročilu za leto 2006 je navedeno, da družba v poslovnem letu 2006 z obvladujočo družbo C., d. o. o., ni imela nobenih poslov in ni storila ali opustila drugih dejanj, ki bi za ocenjevano družbo pomenili prikrajšanje v smislu 545. člena ZGD-1. Revizor je na računovodske izkaze družbe dal mnenje brez pridržkov, prav tako je bilo pozitivno mnenje revizorja tudi na letno poročilo družbe M. (prejšnje nadrejene družbe). Iz poročila pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij z dne 2. 2. 2021 izhaja tudi primerjava med stroški svetovalnih storitev v obdobju od 2004 do 2006. Ugotovljeno je bilo, da so evidentirani stroški svetovalnih storitev družbe M. ter da se je, tudi po zamenjavi lastniške strukture v letu 2006, obseg intelektualnih storitev v tem letu gibal na podobnem nivoju kot v letih 2004 in 2005. Po presoji pritožbenega sodišča so zato trditve predlagateljev o spornem poslovanju oziroma fiktivnih poslih ostale na ravni sumov, ki pa niso z ničemer podkrepljeni. Potrebno bi bilo namreč točno opredeliti posle v določenem obdobju, ki naj bi bili sporni, takšnih trditev pa predlagatelji niso podali. V zvezi s prodajo 43,38 % deleža družbe s strani družbe M. dne 15. 2. 2006 družbi C., d. o. o., ter transakcijsko vrednostjo delnice 157,00 EUR na delnico, pa je treba zgolj dodati, da ni mogoča primerjava le-te vrednosti s pravično (pošteno) vrednostjo delnice, saj je treba za oceno slednje uporabiti drugo podlago vrednosti.

63Glede na to, da gre za iztisnitev manjšinskih delničarjev iz družbe A., d. d., je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno stališče, da se cenitev izvaja na ravni družbe, zaradi česar kot podlaga te cenitve niso bili uporabljeni konsolidirani izkazi.²⁷

64Glede na vse navedeno je pritožba nasprotnega udeleženca neutemeljena, pritožba predlagateljev pa je delno utemeljena. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljev delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa, pritožbo nasprotnega udeleženca ter v preostalem pritožbo predlagateljev pa je zavrnilo (drugi v zvezi s prvim odstavkom 355. člena ZPP ter v zvezi s 37. členom ZNP).

65Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 10. 2017 zgolj določilo višino primerne denarne odpravnine na delnico, vendar pa ugotovljene razlike s pripadajočimi obrestmi ni naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu. Glede na to gre za procesni položaj, ki je primerljiv izdaji delne sodbe (prvi odstavek 314. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče lahko zato v pritožbenem postopku preizkuša zgolj pravilnost in zakonitost izdane odločbe sodišča prve stopnje, ne more pa samo odločati o nečem, kar še ni bilo predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje. V nadaljnjem postopku bo to moralo storiti sodišče prve stopnje.

66Predlagateljem je dolžan nasprotni udeleženec povrniti njihove pritožbene stroške, sam pa nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 614. členom ZGD-1). Pritožbeno sodišče je pri odmeri stroškov uporabilo Odvetniško tarifo (Uradni list RS št. 67/03 s spremembami; OT), kar je v skladu s prvim odstavkom 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS št. 2/2015 do 22/2019), ter upoštevalo načelo potrebnosti stroškov za postopek (155. člen ZPP). Po uporabljeni OT znaša nagrada za pritožbo (4.a tč. tar. št. 26 OT) ob upoštevanju povečanja za zastopanje več strank (9. člen OT) 1.250 točk, za zastopanje na naroku (3. v zvezi s 4. tč. tar. št. 26 OT) 1.250 točk za prvi narok ter 625 točk za naslednji narok, za obrazložene vloge po 500 točk (1. tč. tar. št. 26 OT), za zastopanje na sestanku s poravnalnim odborom pa v odvisnosti od trajanja le-tega (1.b tč. tar. št. 39 OT). Odmerjeni stroški predlagateljev znašajo 4.298,44 EUR, njihova odmera pa je razvidna iz predloženega stroškovnika.

IV. Utemeljenost pritožbe zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenki

67Pritožba zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 23. 8. 2017 ni utemeljena.

68Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 23. 8. 2017 sodni izvedenki za ekonomijo – finance B. B. odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške, obračunalo DDV ter sklenilo, da se ti izplačajo iz predujma in nakažejo na izvedenkin račun. Predmet izpodbijanega sklepa sta priglašena nagrada in stroški v zvezi s tretjo dopolnitvijo izvedenskega mnenja. V tem postopku je sodišče izvedenki na glavni obravnavi 18. 4. 2017 naložilo, da izdela presojo planov in realizacijo čistih prihodkov od prodaje za leti 2006 in 2007 v A., d. d., in A., d. o. o., Srbija, v SIT in EUR in morebitnih vplivov na cenitev (list. št. 823). Izvedenka je, kot je razvidno iz tretje dopolnitve (list. št. 833), svojo nalogo opravila. Po pregledu dokumentacije v spisu je izdelala dopolnilno mnenje, v katerem je odgovorila na zastavljena vprašanja. Zato je za izdelano izvedensko mnenje upravičena do plačila.

69Pritožbeni očitek, da izvedenka ni odgovorila na ključna vprašanja, je ostal na ravni pavšalne navedbe. Tega, katero od vprašanj naj bi ostalo brez odgovora, pritožnik v pritožbi ne navede.

70Pritožba ne vsebuje razlogov, ki bi se nanašali na pravilnost sklepa o odmeri nagrade. Očitek nestrokovnosti pomeni lastno dokazno oceno pritožnika, ki ne more biti predmet pritožbe zoper sklep o odmeri. Prav tako ne očitek pristranskosti. Presoja tega spada v okvir odločanja o izločitvi izvedenke. Kot izhaja iz konteksta končnega sklepa, pa sodišče zahtevi nasprotnega udeleženca v tej smeri ni sledilo.

71Iz navedenih razlogov je pritožba nasprotnega udeleženca zoper izpodbijani sklep neutemeljena. Sklep sodišča prve stopnje je prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper ta sklep zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

72Nasprotni udeleženec nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Inštitut za revizijo je izvedencu F. F. z odločbo z dne 11. 4. 2006 izrekel ukrep odvzema dovoljenja za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, saj je bilo ugotovljeno, da gre za hujšo obliko kršitve standardov, poleg tega pa je ocenjevalec s svojimi stališči izkazoval, da bo kršitve ponavljal (Odločba Ustavnega sodišča SRS, št. U-I-199/07-11, Up-2214/07-11 z dne 27. 5. 2009, 1. točka obrazložitve) (priloga B14).
² Slednja namreč zajema tri temeljne kombinacije: 1. nerazumljiv ali protisloven izrek, 2. pomanjkanje sleherne obrazložitve, pomanjkanje obrazložitve o odločilnih dejstvih, nejasnost in nerazumljivost obrazložitve in protislovna obrazložitev ter 3. nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, pri čemer je njihova skupna, bistvena in nosilna značilnost, da sodbe zaradi teh napak objektivno ni mogoče preizkusiti (Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, GV Založba, 2009, stran 306 in 307).
³ Odločba o izrečenem ukrepu nadzora nad opravljanjem nalog pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij B. B. ki ji je Agencija za javni nadzor nad revidiranjem dne 15. 9. 2014 odvzela dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, pri čemer se ukrep odvzema dovoljenja ne bo izvršil, če pooblaščena ocenjevalka v preizkusni dobi enega leta od pravnomočnosti te odločbe ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje oziroma izreči opomin (na list. št. 959).
⁴ Lojze Ude: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 301.
⁵ Mnenje Poravnalnega odbora z dne 16. 4. 2021, str. 3.
⁶ ZNP se v tem postopku uporablja na podlagi določbe prvega odstavka 216. člena ZNP-1, po kateri se postopki, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona pred pristojnimi sodišči, dokončajo po določbah do sedaj veljavnih predpisov.
⁷ Povzeto po Jan Zobec: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 493.
⁸ Pač pa nasprotni udeleženec v spis ni vložil dokazil, na podlagi katerih je G., d. o. o., izdelal dopolnitev poročila z dne 2. 4. 2021 z naslovom "Odgovori na dodatno pridobljeno dokumentacijo in vprašanje nasprotne udeleženke z dne 24. 3. 2021 v zadevi A., d. d." Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb (prvi odstavek 226. člena ZPP).
⁹ O tem podrobneje v sklepu I Cpg 167/2015 z dne 17. 6. 2015, točki 22 in 23 obrazložitve.
¹⁰ Primerjaj III Ips 106/2016.
¹¹ Primerjaj smiselno Nina Plavšak: Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 573.
¹² V pojasnilo velja dodati, da je bil šele z določbami ZGD-1, ki je bil objavljen v Ur. listu RS, št. 42/2006, dne 19. 4. 2006, urejen institut izključitve manjšinskih delničarjev, pred tem je izključitev urejal ZPre. Zaradi navedenega praksa vrednotenja za namen izključitve manjšinskih delničarjev v času iztisnitve še ni bila razvita.
¹³ Gre za Poročilo o oceni vrednosti podjetja A., d. d., na dan 31. 12. 2005, izdelano s strani družbe D., d. o. o., z dne 2. 11. 2006 (B2).
¹⁴ Zaradi spreminjajočih se razmer je z vidika stroke sprejemljiv odmik do pol leta, če ni v tem času prišlo do pomembnih sprememb (Izvedensko mnenje izvedenke B. B., str. 10).
¹⁵ Pojasnilo Slovenskega inštituta za revizijo z dne 22. 4. 2021 (B30).
¹⁶ Takšno izhodišče je upoštevala tudi izvedenka B. B. (str. 3), kot tudi družba G., d. o. o., v poročilu z dne 2. 2. 2021 (list. 1219).
¹⁷ Zaradi praktičnih razlogov je običajno datum vrednotenja na konec leta oziroma na konec posameznega kvartala v okviru leta, pri čemer je kvaliteta medletnih podatkov običajno slabša. Ti namreč ne upoštevajo potencialne cikličnosti proizvodnje in prodaje, prav tako pa so nekateri stroški podjetij lahko realizirani le par krat na leto in njihova dinamika ni nujno razporejena čez celo leto (povzeto iz Mnenja o oceni vrednosti, ki ga je pripravila družba D., d. o. o., dne 21. 7. 2020, str. 3, na B29).
¹⁸ Povzeto po MSOV 2017, Uvod, str. 1.
¹⁹ Povzeto po pojasnilu Slovenskega inštituta za revizijo z dne 22. 4. 2021 (priloga B30).
²⁰ Tako izhaja iz pojasnila G., d. o. o., na str. 1214 do 1218 v Odgovori na dodatno pridobljeno dokumentacijo z dne 2. 4. 2021 (str. 7).
²¹ Mnenje o oceni vrednosti podjetja A., d. d., na dan 31. 12. 2005 za namen iztisnitve manjšinskih delničarjev, D., d. o. o., z dne 21. 7. 2020, str. 9 (priloga B29).
²² Tako npr. so bili tudi v zadevi pod opr. št. III Ips 106/2016, v kateri je bil sklep o iztisnitvi manjšinskih delničarjev sprejet dne 20. 5. 2008 (tč. 1 obrazložitve), za izdelavo ocene vrednosti v sodnem postopku uporabljeni MSOV 2013 (tč. 9 in 10 obrazložitve).
²³ Primerjaj III Ips 106/2016 tč. 10 in 17 obrazložitve.
²⁴ Najpogostejši razlog je, da še niso znane vse okoliščine, povezane z izpolnjevanjem obveznosti iz glavne pogodbe (Vesna Kranjc: Gospodarsko pogodbeno pravo, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 124).
²⁵ Dodatno mnenje družbe G., d. o. o., z dne 2. 4. 2021 se sicer sklicuje na prejeto dokumentacijo z dne 24. 3. 2021 in sicer na: "Dokument o vsebini avansa.pdf." in "Dokument o plačilu in vsebini avansa.pdf.", vendar pa teh dokazil nasprotni udeleženec ni vložil v spis.
²⁶ Poročilo G., d. o. o., z dne 2. 2. 2021 na str. 64 in 79.
²⁷ Sicer pa v spisu tudi ni podlage za sklepanje, da bi bil rezultat v primeru, če bi bili upoštevani konsolidirani izkazi, bistveno drugačen.