UPRS Sodba IV U 37/2018-15

I. Tožba se zavrne.

II. Zahteva D. d.o.o., D. cesta 2 B, D. in zahteva A. d.o.o. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

1Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka pritožbi ugodila in odpravila odločbo Upravne enote Velenje št. 352-2/2017 z dne 5. 10. 2017, s katero je le ta vpisala družbo D. d.o.o. v register upravnikov stavb za večstanovanjsko stavbo na naslovu ... , Šoštanj, na podlagi pogodbe, sklenjene med etažnimi lastniki in to družbo. V 2. točki izreka je odločila, da se zahteva za vpis upravnika D. d.o.o. z dne 21. 9. 2017 zavrne in v 3. točki izreka odločila, da se zahtevi družbe A. d.o.o. delno ugodi in se ji priznajo stroški pravnega zastopanja v zvezi s pritožbo v znesku 160,89 EUR, ki jih je dolžna povrniti družba D., d.o.o., v ostalem pa se zahtevek zavrne.

2Iz obrazložitve izpodbijanega akta izhaja, da je tožena stranka preizkus pravilnosti in zakonitosti prvostopenjske odločbe izvedla v skladu z določbo drugega odstavka 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter ob upoštevanju določb Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stav (v nadaljevanju Pravilnik). Pojasnila je, da je 21. 9. 2017 družba D. d.o.o. podala vlogo za vpis v register upravnikov, za večstanovanjsko stavbo na naslovu ..., Šoštanj, parc. št. 1, ..., ki ji je priložila pogodbo o opravljanju upravniških storitev v večstanovanjski stavbi na istem naslovu z dne 19. 9. 2017, seznam etažnih lastnikov s podpisi o nepreklicni odpovedi dosedanjemu upravniku A. d.o.o. z dne 1. 6. 2017 ter izjavo o novem upravniku D. d.o.o., ki ga imenujejo z dnem 1. 10. 2017 ter dopis upravniku A. d.o.o z dne 31. 5. 2017, s katerimi odpovedujejo opravljanje storitev upravljanja in kopijo o oddaji priporočene pošiljke z dne 31. 5. 2017.

3Pritožbeni organ je ugotovil, da je prišlo v zvezi z izdajo odločbe z dne 5. 10. 2017, s katero je Upravna enota Velenje D. d.o.o. vpisala v register upravnikov stavb do nepravilnega postopanja in posledično kršitev pravil postopka, ki so bile take teže, da je bilo treba odločbo odpraviti.

4Tožena stranka je pojasnila, da SZ-1 in Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) izrecno ne prepovedujeta upravljanja večstanovanjske stavbe s strani več upravnikov, zapovedujeta pa, da se v določenih primerih mora izbrati upravnika, vendar iz določbe 25. člena SZ-1, v povezavi z določbo 106. člena SPZ, smiselno izhaja določitev enega upravnika za večstanovanjsko stavbo.

5Pojem večstanovanjske stavbe je opredelil Stanovanjski zakon iz leta 1991 v 7. členu in v 27. členu, z novo stanovanjsko zakonodajo od leta 2003 dalje pa je v drugem odstavku 7. člena SZ-1 določeno, da se posamezni deli oštevilčijo z zaporedno številko v okviru ene stavbe, če pa ima stavba več ločenih vhodov in za vsak vhod določeno svojo hišno številko, pa se številke stanovanj določijo za vsak vhod posebej. Iz tega izhaja, da je možno, da ima večstanovanjska stavba več hišnih številk, kar pa ne pomeni, da je vsaka hišna številka ali vhod pod to hišno številko posamezni predmet upravljanja po pogodbi o upravljanju upravniških storitev iz 48. člena SZ-1. Zato je po mnenju organa druge stopnje pogodba o opravljanju upravniških storitev sklenjena le za en vhod oziroma za posamezno številko večstanovanjske stavbe obligacijska pogodba po določbah OZ, ni pa to pogodba o opravljanju upravniških storitev po določbah SZ-1 in SPZ, zato tudi ne more biti predmet vpisa v register upravnikov po določbah 167. člena SZ-1. Prav tako je v praksi uveljavljeno stališče, da mora biti za sklenitev in odpoved pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, doseženo kvalificirano soglasje večine vseh solastniških deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod (tako tudi sodba Upravnega sodišča II Cp 840/2017, I U 1967/2014). Iz tega razloga je bilo treba iz zgoraj navedenega razloga izpodbijano odločbo odpraviti in v posledici tega obrazloženega tudi zavrniti vpis upravnika D. d.o.o. v register.

6V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila, da odločitev o stroških temelji na določbi prvega odstavka 113. člena in določbi prvega odstavka 114. člena ZUP.

7Tožeča stranka, D. d.o.o., ugotovitvi tožene stranke oporeka in meni, da je nezakonita zaradi napačne uporabe materialnega prava, napačne uporabe procesnega prava in napačne ugotovitve dejanskega stanja. V tožbi navaja, da je tožena stranka A., d.o.o. priznala status aktivne stranke v postopku v nasprotju z veljavno zakonodajo ter obravnavala njegove pritožbene razloge, čeprav jih ne bi smela. Glede na to, da ima A., d.o.o., kot stari upravnik položaj pasivne stranke v postopku vpisa v register upravnikov, bi morala tožena stranka njegovo pritožbo zavreči. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča X Ips 80/2011, ki se je postavilo na stališče, da je vpis v register upravnikov deklaratorne narave, to se pravi, da pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že z vpisom v register, pravni učinek vpisa v register pa je zgolj publiciteten. Poudarja, da tožeča stranka kot novi upravnik svoj pravni interes izkazuje s pogodbo o opravljanju upravniških storitev, s čemer ji je v postopku vpisa priznan status aktivne stranke v postopku in da mora v tem postopku predlogu za vpis v register predložiti na vpogled originalno pogodbo o opravljanju upravniških storitev in na zahtevo upravnega organa predložiti tudi originalno dokazilo o pravilno podani odpovedi prejšnjemu upravniku, v predmetni zadevi torej A., d.o.o.. Povzema ugotovitve sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 80/2018, ki govori o publicitetnem učinku vpisa v register upravnikov in opozarja, da veljavnost sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnost sklepa etažnih lastnikov odpovedi stare pogodbe o upravljanju, ni predmet presoje upravnega organa v postopku vpisa in izbrisa iz registra. Drugačna razlaga bi presegla namen registra in učinek vpisa v ta register in nasprotovala osnovni ureditvi razmerja med upravnikom in etažnimi lastniki, vzpostavljenega v SZ-1 in SPZ. To je pogodbeno in temelji na solastniških pravicah etažnih lastnikov na posameznih in skupnih delih stavbe. Stari upravnik, ki ima v tem postopku položaj pasivne stranke in to samo v tistem delu, ki se nanaša na njegov izbris iz registra, ne more v tem postopku izpodbijati volje etažnih lastnikov o imenovanju novega upravnika in lahko svoj pravni interes v postopku izbrisa iz registra varuje le v okviru presoje o vplivu vročitve odpovedi pogodbe o upravljanju in izteka trimesečnega odpovednega roka. Teh razlogov v pritožbi ni uveljavljal, spuščal pa se je v utemeljitve in razlogovanja veljavnosti sklepa etažnih lastnikov, za kar v tem postopku ni legitimiran, zato bi morala biti njegova pritožba zavržena.

8Tožeča stranka opozarja tudi, da je obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom odločbe, zato se je ne da preizkusiti. Tožena stranka je namreč odločila v treh točkah izreka, obrazložitev pa je namenjena samo drugi in tretji točki izreka, posledično pa je napačen tudi pravni pouk.

9Tožeča stranka se ne strinja z ugotovitvijo, da je pritožba A., d.o.o. utemeljena. Postopek odobritve vpisa se je nanašal zgolj na ... 11, ne pa tudi na 12, kar iz izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa izhaja nedvoumno, zato gre za popolnoma napačno in protispisno ugotovitev dejanskega stanja tožene stranke.

10Tožena stranka se je mimo zakonskih določil in v nasprotju s stališčem VS RS v zadevi X Ips 80/2018 spuščala v presojo veljavnosti pogodbe o upravljanju, sklenjene z novim upravnikom, in veljavnost odpovedi pogodbe o upravljanju. S takšnim odločanjem je presegla okvir postopka vpisa in ravnala v nasprotju z namenom registra, pav tako pa je njena odločitev v nasprotju s prisilnimi predpisi, zato je nična. Veljavnost sklenitve pogodbe o upravljanju in veljavnost odpovedi pogodbe namreč ni mogoče uveljavljati v nobenem upravnem postopku, ampak zgolj pred sodišči splošne pristojnosti. Zato tožeča stranka skladno z 279. členom ZUP uveljavlja ničnost izpodbijane odločbe.

11Tudi nadaljnje ugotovitve tožene stranke so nezakonite in v nasprotju z materialnim pravom in dejanskim stanjem. Tožena stranka je namreč v celoti sledila navedbam pritožnika A. d.o.o. v zvezi z ugotavljanjem veljavnosti sklenitve pogodbe o upravljanju in odpovedi pogodbe o upravljanju in ugotovila, da podlago za njeno odločitev predstavljajo določbe 25. člena SZ-1 in določbe 106. člena SPZ. Gre za ugotovitev, ki je po mnenju tožeče stranke nezakonita in v nasprotju z dejanskim stanjem. V predmetni zadevi tožeča stranka izpostavlja, da gre sicer res za stavbo z enim ID-jem, ki pa v naravi predstavlja dvojček, z dvema naslovoma, ... 11 in ... 12, z ločenimi vhodi; da ... 11 leži izključno na parc. št. 1, ... 12 pa na parc. št. 2. Iz pogodbe o upravljanju upravniških storitev, ki jo je A., d.o.o. sklenila z etažnimi lastniki na naslovu ... 11 (dne 3. 1. 2008), je razvidno, da so jo sklepali zgolj etažni lastniki na naslovu ... 11 in so torej o sklenitvi pogodbe odločali samo etažni lastniki tega naslova. Nadalje je treba ugotoviti, da so se vsi zbori etažnih lastnikov, tudi v času, ko je storitve upravljanja vodil A., d.o.o., vedno sklicevali zgolj na ... 11, da so se vsi sklepi etažnih lastnikov vedno sprejemali upoštevaje deleže, vezane ne ... 11. ... 11 je sprejemal sklepe o investicijah, potrebe po vzdrževalnih delih, pogodbe o popravilih, imel svojega hišnika in z njim sklenjeno pogodbo, svoj rezervni sklad na posebnem računu; samostojno so izvajali in sklepali pogodbo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, imajo ločene nadzorne odbore in tako dalje. Stavba na naslovu ... 11 nima nobenih skupnih delov povezanih s stavbo ... 12, obe stavbi se delno stikata na eni zunanji steni, nista pa medsebojno povezani. Da solastniški deleži niso določeni za oba naslova skupaj, izhaja tudi iz zemljiškoknjižnega izpiska stavbe in se v zvezi s tem pri Okrajnem sodišču v Celju (N 74/2017) vodi postopek vzpostavitve etažne lastnine, v katerem aktivno sodelujejo tudi etažni lastniki ... 11, ki zahtevajo določitev posebne ID številke za ... 11, Šoštanj. Glede na to, da so z A. d.o.o. pogodbo sklenili samo etažni lastniki na naslovu ... 11 je logično, da so to pogodbo zakonito, z upoštevanjem njihovih deležev, tudi odpovedali in sklenili pogodbo z novim upravnikom. Pogodba med etažnimi lastniki in takratnim upravnikom A., d.o.o. je bila sklenjena po uveljavitvi novega SZ-1, zato ne gre za neko zatečeno stanje upravljanja po hišnih številkah na podlagi SZ-1 iz leta 1991, kot to zmotno v izpodbijani odločbi ugotavlja tožena stranka. Gre za pogodbeno svobodo in avtonomijo etažnih lastnikov, ki imajo zakonito pravico v odpovedi dosedanje pogodbe o upravljanju in imenovanju novega upravnika.

12Način določanja etažnih lastnikov, kot ga je sprejel ... 11, je sprejela tudi sodna praksa. Sklicuje se na sodbo Upravnega sodišča I U 1792/2013, I U 1925/2012, I U 1315/2014, sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 44/2015 ter odločbo VS RS v zadevi X Ips 80/2018. Tožeča stranka poudarja, da iz veljavne zakonodaje SZ-1 ne izhaja zakonska prepoved, da bi samostojni del (vhod), ki tudi sam izpolnjuje pogoje za status večstanovanjske stavbe, ker ima več stanovanj, ločen stanovanjski vhod in od ostalih vhodov ločene in samostojne skupne dele, naprave in skupne prostore, ne imel svojega upravnika. V predmetni zadevi je treba poudariti, da se je dosedanja stavba 4, k.o. ... v preteklosti vodila kot dve samostojni stavbi z dvema ločenima ID-jema, in sicer ena z ID št. 1 in druga 2, kar je tudi razvidno iz priložene stare mapne kopije.

13Tožeča stranka opozarja tudi na diametralna nasprotja v ravnanju A. d.o.o., ki je ves čas, odkar je upravnik ... 11, Šoštanj, deloval in upošteval voljo etažnih lastnikov z deleži na naslovu ... 11, Šoštanj in je nerazumljivo, zakaj sklepa odpovedi pogodbe o upravljanju ne sprejme kot pravno veljavnega.

14Tožeča stranka sodišču predlaga, da vpogleda v dokumentacijo, zbrano v upravnem postopku, in predložene dokaze in tožbi v celoti ugodi. V ta namen predlaga, da sodišče ugotovi ničnost izpodbijane odločbe in odloči, da se odločba prvostopenjskega organa obdrži v veljavi ter odloči, da je tožena stranka tožeči dolžna povniti vse stroške zastopanja. Podredno predlaga odpravo izpodbijane odločbe, zavrženje pritožbe in da se odločba prvostopenjskega organa v celoti vzdrži v veljavi ter predlaga povrnitev stroškov postopka in drugem podrednem zahtevku, odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev v ponovno odločanje ter povrnitev stroškov zastopanja.

15Odgovor na tožbo je sodišču posredovala stranka z interesom v tem upravnem sporu A. d.o.o., ki v celoti nasprotuje tožbenemu zahtevku in obema podrednima zahtevkoma in sodišču predlaga zavrnitev tožbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

16Pojasnjuje, da je razlaga tožeče stranke, da družba A., d.o.o. v postopku ne bi smela imeti priznanega statusa aktivne stranke, neutemeljena. Sklicuje se na sodbo X Ips 80/2011. Dejstvo je, da je bistvo spora v tem, ali je v upravnem postopku dovoljeno v register upravnikov vpisati upravnika le pri enem vhodu, če ima stavba v katastru en ID in če je etažna lastnina vzpostavljena na celi stavbi in ne na vsakem vhodu posebej. Po mnenju stranke z interesom je upravni organ pravilno ugotovil, da predložena pogodba o upravljanju vhoda ... 11 z D. d.o.o. ne izpolnjuje formalnih pogojev za vpis sprememb v register upravnikov. Iz obrazložitve izhaja, da je formalne pogoje presojala skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo, da celotna ureditev upravljanja temelji na upravljanju z večstanovanjsko stavbo in pri tem o odločanju etažnih lastnikov z določeno večino solastniških deležev, ki se določijo glede na večstanovanjsko stavbo in ne glede na vhod.

17Stranka z interesom se strinja, da predmet upravnega postopka ni in ne more biti presoja veljavnosti pogodbe o upravljanju. Veljavnost te pogodbe se v upravnem postopku niti ni ugotavljala. Pri presoji te upravne zadeve je treba izhajati tudi iz namena in narave upravnega postopka. SZ-1 namreč v določbi 161. člena določa, da se podatki o upravnikih vodijo v posebnem registru in da register upravnikov stavb vodi upravna enota, na območju katere je stanovanje oziroma večstanovanjska stavba oziroma organ mestne občine. Vodenje registrov je v javnem interesu. Nadalje določba 167. člena SZ-1 določa, da vpis večstanovanjskih stavb v register upravnikov stavb ter vpis sprememb registrskih podatkov predlaga upravnik oziroma predsednik skupnosti lastnikov. V register upravnikov se vpisujejo upravniki, ki upravljajo stavbo in ne dele stavb. S stališča javnih evidenc nepremičnin vhod nima svoje (stvarno pravne) subjektivitete. Hišna številka, ki jo lahko ima posamezni vhod, se namreč evidentira v povsem drugem registru, to je registru prostorskih enot, kjer se evidentirajo tudi poštni okoliši, volišča in tako dalje (glej člen 109. in naslednje ZEN). Za potrebe upravljanja in evidenc v zvezi z upravljanjem, pa je treba izhajati iz stavbe, ki ji je določen poseben ID in iz registra stavb. Tožena stranka je pravilno presodila, da v evidenco upravnikov ne more biti vpisan nov upravnik (za en vhod) in da predložena pogodba ni izpolnjevala formalnih pogojev za vpis v register. Pojasnjuje ozadje spora in navaja, da so netočne trditve, da ... trg 11 nima skupnih delov s ... trgom 12. Iz vpogleda v ZK in iz vpogleda v register nepremičnin izhaja, da so stavba in vsi njeni deli vpisani v kataster, vključno s skupnimi deli. Kot splošni skupni delež stavbe in ne vhoda, so navedeni posamezni deli 41, 42, 43, 44, 45 v stavbi del ID 4 k.o. ... in opredeljene kot skupna raba. Tudi zemljišče okrog stavbe in ne okrog vhoda, to je parc. št. ... k.o. ..., je splošni skupni del stavbe z ID označbo...-...3. O tem, da bi se etažna lastnina spremenila in da bi vsak vhod dobil svoj ID in da bi se izvedle spremembe v katastru stavb in zemljišč, so etažni lastniki že razpravljali. Upravnik A., d.o.o. je pridobil ponudbe izvajalcev za izvedbo postopka delitve etažne lastnine, a so se etažni lastniki odločili drugače in na sestanku dne 9. 9. 2013, na katerem so bili prisotni etažni lastniki obeh vhodov, torej cele stavbe, sprejeli sklep, da ostane objekt z obema vhodoma, rezervni sklad pa se vodi po vhodu, z vpisano specifikacijo stanja rezervnih skladov obeh vhodov. Stranka z interesom zato predlaga, da se tožbeni zahtevek zavrne in se ji povrnejo stroški postopka.

18V dopolnitvi odgovora na tožbo pojasnjuje, da gre za eno stavbo z enim ID znakom in da iz priložene listine, sklepa Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. N 74/2018 z dne 4. 5. 2018 izhaja, da se tudi v sodnem postopku, enako kot v upravnem šteje, da gre za eno stavbo, čeprav ima dva vhoda. V postopku zaradi vzpostavitve etažne lastnine, ki se vodi pod N 74/2018, so namreč stanovalci vhoda ... 11 uveljavljali, da so skupnost etažnih lastnikov, ki jih zastopa drug upravnik, D. d.o.o., sodišče pa taki skupnosti ni priznalo pravne subjektivitete. Tudi po njenem stališču stavba na naslovu ... 11 - 12, Šoštanj predstavlja eno večstanovanjsko stavbo, ki ji je določena ena identifikacijska številka, 959-...4.

19Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. V odgovoru na tožbo se sklicuje na mnenje, izraženo v izpodbijani odločbi.

K točki I izreka:

20Tožba ni utemeljena.

21V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje odločba drugostopenjskega organa, s katero je odpravil odločbo Upravne enote Velenje št. 352-2/2017 z dne 5. 10. 2017, s katero je le ta vpisala družbo D. d.o.o. v register upravnikov stavb za večstanovanjsko stavbo na naslovu ... 11, Šoštanj in zavrnil zahtevek tožeče stranke za vpis v register upravnikov stavb, svojo odločitev pa oprl na določbe SZ-1.

22Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja, ker meni, da bi tudi na podlagi predložene pogodbe o upravljanju za en vhod navedene večstanovanjske stavbe morala biti vpisana v register upravnikov stavb, ker iz določb SPZ in SZ-1, ki se nanašajo na večstanovanjsko stavbo, ne izhaja, da ima lahko večstanovanjska stavba z več vhodi oziroma več hišnimi številkami le enega upravnika.

23Sodišče ugotavlja, da med strankama upravnega spora ni sporno, da stavba z (eno) identifikacijsko številko ...-...4 v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo z dvema naslovoma (dvema hišnima številkama), ... 11 in ... 12, z (dvema) ločenima vhodoma, tako da vhod ... 11 leži izključno na parc. št. 1, ... 12 pa na parc. št. 2.

24Med strankama je tako sporno (materialno pravno) vprašanje, ali ima lahko ena večstanovanjska stavba, ki ima svojo ID, več vhodov oziroma več hišnih številk, le enega upravnika ali pa ima lahko več upravnikov.

25Kot je v izpodbijani odločbi že pojasnila tožena stranka, pravno podlago za odločanje v tej zadevi predstavljajo določbe SZ-1 in SPZ. Ker SZ-1 izrecno ne določa, da mora imeti ena večstanovanjska stavba enega upravnika, je tudi po presoji sodišča treba uporabiti tiste določbe SZ-1, ki določajo pogoje imenovanja upravnika in iz katerih izhaja, da je določitev upravnika in tudi izbira drugega upravnika odvisna od volje etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe. Po določbi drugega odstavka 48. člena SZ-1 je namreč upravnik večstanovanjske stavbe pooblaščenec etažnih lastnikov, ki jih zastopa v poslih, ki se nanašajo na upravljanje večstanovanjske stavbe in ki skrbi, da se izvršujejo pravice in obveznosti iz sklenjenih poslov. Skladno z določbo prvega odstavka 49. člena SZ-1 in 118. člena SPZ, pa je določitev upravnika posel rednega upravljanja večstanovanjske stavbe, pogodba o upravljanju z (novim) upravnikom pa je sklenjena, ko jo podpišejo upravnik in lastniki, ki imajo več kot 50 % solastniških deležev na večstanovanjski stavbi (drugi odstavek 53. člena v zvezi s prvim odstavkom 25. člena SZ-1). Za odstop od pogodbe o upravljanju pa SZ-1 določa, da lahko etažni lastniki kadarkoli odstopijo od te pogodbe z odpovednim rokom najmanj treh mesecev, ki začne teči od dneva vročitve odpovedi upravniku (prvi odstavek 60. člena SZ-1), pri čemer etažni lastniki sklep o odstopu od pogodbe sprejmejo na enak način, kot je določen za določitev upravnika (tretji odstavek 60. člena SZ-1).

26Iz določb SZ-1 je torej razvidno, da se upravnika vpiše v register upravnikov na podlagi pogodbe o upravljanju za določen večstanovanjski objekt, upravnik pa upravičenost za vpis v register izkazuje s pogodbo o upravljanju (prvi odstavek 161. člena SZ-1 v zvezi s prvim in drugim odstavkom 167. člena SZ-1). Tako določba drugega odstavka 53. člena SZ-1, ki določa, kdaj je sklenjena pogodba o opravljanju upravniških storitev, kot določba prvega odstavka 25. člena SZ-1, ki določa, da je za sprejem sklepa o določitvi upravnika potrebno soglasje solastnikov, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, se nanašata na posle upravljanja večstanovanjske stavbe.

27Ob upoštevanju zgoraj navedenega je po presoji sodišča treba v obravnavani zadevi odgovoriti na vprašanje, ali je objekt z ID 959-...4, ki v naravi predstavlja večstanovanjsko stavbo z dvema naslovoma (dvema hišnima številkama), ... 11 in ... 12, z (dvema) ločenima vhodoma, šteti za večstanovanjski objekt v smislu prej citiranih določb SZ-1. Sodišče pojasnjuje, da definicija večstanovanjske stavbe izhaja iz določbe 2. člena SZ-1 in pritrjuje toženi stranki, da je na podlagi določbe 7. člena SZ-1 mogoče sklepati, da ima lahko večstanovanjska zgradba več hišnih številk. Tako drugi odstavek 7. člena SZ-1 določa, da se posamezni deli oštevilčijo z zaporedno številko v okviru ene stavbe. Če ima stavba več ločenih vhodov in za vsak vhod določeno svojo hišno številko, pa se številke stanovanj določijo za vsak vhod posebej. Zakon torej določa način določitve identifikacijskih oznak v primeru, da ima stavba več ločenih vhodov in ima vsak vhod svojo hišno številko, še vedno pa gre za (enotni) večstanovanjski objekt, kar posledično pomeni, da dejstvo ločenih vhodov in zanje določenih samostojnih hišnih številk ne utemeljuje razlage tožene stranke, da sme vsak samostojni vhod sklepati samostojno pogodbo o opravljanju upravniških storitev.

28Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da ima vpis v register publiciteten učinek (VS RS X Ips 80/2011 z dne 30. 8. 2012), kar v zadevi ni sporno, sporen pa je obseg presoje upravnega organa, kot upravljavca registra, pri odločanju o vpisu oziroma izbrisu iz registra. Ker torej ni sporno, da gre pri vpisu v register za deklaratoren vpis, ki ima zgolj publiciteten učinek, je tudi presoja upravnega organa omejena zgolj na formalno presojo izpolnjevanja pogojev za vpis (in izbris) iz registra: ali je predlog za vpis vložila upravičena oseba; ali so predlogu predložene vse listine, ki jih za vpis upravnika in izbris upravnika iz registra določata SZ-1 in Pravilnik in ali je potekel odpovedni rok za prenehanje veljavnosti pogodbe o upravljanju s starim upravnikom. V tem postopku se torej ne presoja veljavnosti sklepa etažnih lastnikov o določitvi novega upravnika in pogodbe o upravljanju z novim upravnikom ter veljavnosti sklepa etažnih lastnikov o odpovedi stare pogodbe o upravljanju. Slednje vprašanje se po mnenju sodišča v obravnavani zadevi niti ne postavlja, v okvir te (dovoljene in nujne) presoje pa po stališču sodišča nedvomno sodi ugotovitev, ali je bila pogodba z novim upravnikom sklenjena s predpisano večino, kot to določata zgoraj citirani drugi odstavek 53. člena in prvi odstavek 25. člena SZ-1. To je upravni organ v obravnavanem primeru tudi storil in pri tem ugotovil, da je bila pogodba sklenjena le za del večstanovanjske stavbe, saj je bila sklenjena le za en vhod in ne za celotno večstanovanjsko stavbo in da torej ni bila sklenjena s predpisano večino in da posledično niso izpolnjeni pogoji za vpis tožnika kot novega upravnika v register upravnikov stavb.

29Ker je po presoji sodišča odločitev upravnega organa (tako prvostopenjskega, kakor tudi drugostopenjskega za njim) pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

30ZUS-1 v prvem odstavku 59. člena določa, da sodišče lahko odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.

31V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da v zadevi ni sporen obstoj predlaganih dokazov, katerih vpogled je zahtevala tožeča stranka, niti njegova vsebina. Gre za listine, ki jih je pri odločitvi upoštevala že tožena stranka in do katerih sta tako tožena stranka (kot sodišče) zavzeli pravno stališče, ki mu sicer stranka nasprotuje, v dejanskem pogledu pa obstoj in vsebina teh listin niso sporne. To pomeni, da vpogled v listine in njihova (ponovna) dokazna presoja na ustni obravnavi ne bi mogla spremeniti pravnega naziranja sodišča, ki se nanaša na razlago pravnega predpisa (SZ-1 in SPZ) in v tej zvezi naloge upravnega organa v postopku vpisa upravnika v register stavb.

32Ker torej odločitev sodišča v tej zadevi temelji na razlagi materialnega prava in za obravnavano zadevo relevantnih podatkih javnih evidenc, razpis glavne obravnave ne bi mogel vplivati na drugačno oceno sodišča, zato je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave.

K točki II izreka:

33Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.