VSL Sklep EPVDp 143/2021

I. Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso kot strošek pritožbenega postopka v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Cerknici je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in se izvrši sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljena ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 202.e člena Zakona o prekrških (ZP-1), ker je ugotovilo, da je storilec v času preizkusne dobe, določene s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, storil hujši prekršek po 1. točki četrtega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), za katerega so mu bile izrečene 4 kazenske točke.

2Proti sklepu je storilec vložil pravočasno pritožbo, v kateri navaja, da se pritožuje zoper sklep, da se z odvetnikom zaradi ukrepov COVID-19 ni mogel sestati, ter da bo strokovno pritožbo vložil po odvetniku takoj, ko se bosta lahko sestala.

3Zagovornik v pravočasni pritožbi navaja, da jo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga, naj se pritožbi ugodi in se izpodbijana odločitev v celoti razveljavi ter naj se ugotovi, da je storilec uspešno opravil preizkusno dobo in naj se posledično odloči, da se izrečena sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izvrši. Napačen je zaključek sodišča, da je dne 4. 9. 2020 storil prekršek, ki ga je mogoče opredeliti kot hujši prekršek po drugem odstavku 23. člena ZP-1. Sodišče v sklepu navaja, naj bi bil storilec o tem, kaj šteje za hujši prekršek tudi poučen, kar pa ne drži. Res mu je bil izdan plačilni nalog, vendar mu ni bilo pojasnjeno, da se mu z njim izreka tudi stranska sankcija 4 kazenskih točk, če bi to vedel, bi vložil zahtevo za sodno varstvo.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Ob pregledu spisovnega gradiva in preizkusu razlogov sklepa v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti (na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom ZP-1) višje sodišče ugotavlja, da v postopku proti storilcu ni prišlo do bistvenih kršitev ali kršitev materialnega prava na njegovo škodo.

6Iz obvestila Ministrstva za pravosodje sodišču z dne 21. 9. 2020 in plačilnega naloga Postaje prometne policije ... št. 000 z dne 4. 9. 2020 je razvidno, da so bile storilcu za prekršek po 1. točki četrtega odstavka 105. člena ZPrCP poleg globe izrečene tudi 4 kazenske točke, pri čemer se plačilni nalog nanaša na prekršek storjen dne 4. 9. 2020 ob 08:44 uri na avtocesti A1 v odseku 55 pri km 11300 m s tovornim vozilom reg. oznak xxx. Ob navedeni ugotovitvi, da je odločitev o prekršku pravnomočna, je torej pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je storilec v preizkusni dobi, ki je pričela teči 16. 1. 2020 in se je iztekla 16. 1. 2021, storil hujši prekršek, s tem ko je dne 4. 9. 2020 storil prekršek, za katerega so mu bile pravnomočno izrečene 4 kazenske točke.

7Drugi odstavek 202.e člena ZP-1 določa, da sodišče s sklepom (po uradni dolžnosti) prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek ali v rokih, ki jih določi sodišče ne izpolnjuje vseh obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. ZP-1 kot sistemski zakon pojem hujšega prekrška določa v drugem odstavku 23. člena ZP-1 in je tako hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu ali stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila (smiselno enako določbo ima tudi ZPrCP v četrtem odstavku 23. člena).

8Glede na zgoraj navedeno določbo je pomemben torej datum storitve prekrška (razumljivo pa mora postati odločitev tudi pravnomočna) in ker je bil prekršek storjen znotraj preizkusne dobe, kot to pravilno v 3. točki obrazložitve sklepa ugotavlja sodišče prve stopnje, je tako odločitev sodišča o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja storilcu pravilna in zakonita. Drži sicer navedba pritožnika, da v sklepu s katerim je sodišče prve stopnje pogojno odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni določno navedeno kaj pomeni hujši prekršek, vendar pa je tako v drugem odstavku 23. člena ZP-1, kot tudi v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, za katerega pa velja domneva, da njegovo vsebino pozna vsak voznik z veljavnim vozniškim dovoljenjem, določeno, da je hujši prekršek tisti prekršek, za katerega je bila storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk v cestnem prometu. Zgoraj navedeni plačilni nalog je bil storilcu osebno vročen, kar je razvidno iz njegovega podpisa, tako se ne more uspešno sklicevati, da ni vedel, da so mu bile izrečene kazenske točke oziroma, da ni vedel, da prekršek za katerega so mu bile izrečene 4 kazenske točke predstavlja hujši prekršek. Storilec, kljub pravilnemu pravnemu pouku, zoper plačilni nalog Postaje prometne policije ... št. 000 z dne 4. 9. 2020 ni vložil zahteve za sodno varstvo, zato je ta dne 15. 9. 2020 postal pravnomočen, kar je razvidno iz potrdila na plačilnem nalogu. Po pravnomočnosti plačilnega naloga so bile kazenske točke (na podlagi odredbe prekrškovnega organa) vpisane v evidenco kazenskih točk, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje, ki je nato na podlagi 1. alineje obvestilo sodišče, da je dne 4. 9. 2020 storil hujši prekršek.

9S pravnomočnostjo plačilnega naloga, odločbe o prekršku in sodbe nastopi stanje, v katerem nastalega pravnega razmerja ni več mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, zato se v vsebino oziroma pravilnost pravnomočne odločbe o prekršku ali plačilnega naloga sodišči prve in druge stopnje ne smeta spuščati. Glede na navedeno se z navedbami pritožbe o okoliščinah, v katerih je bil storjen prekršek, ki je naveden v plačilnem nalogu, višje sodišče ni ukvarjalo.

10Na podlagi določbe petega odstavka 202. č člena ZP-1 lahko sodišče, ki odloča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, na pobudo upravičenca do pritožbe (imetnika vozniškega dovoljenja, njegovega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika) ali po uradni dolžnosti prekine postopek odločanja o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja: (-) do odločitve o vloženem predlogu za odpravo ali spremembo odločbe na predlog prekrškovnega organa (171.a do 171.č člen ZP-1); (-) do odločitve pristojnega državnega tožilca o vloženi pobudi za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (169. člen ZP-1) zoper pravnomočno sodbo ali odločbo o prekršku s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu; (-) če je zoper sodbo ali odločbo o prekršku vložena zahteva za varstvo zakonitosti, pa do odločitve o tej zahtevi. Prekinitev postopka o izreku prenehanja ni obvezna, odločitev je prepuščena sodišču prve stopnje, ki mora samo presoditi, ali je podana zadostna verjetnost, da bo izredno pravno sredstvo vloženo uspešno.

11Pritožba zagovornika navaja, da je storilec predmetno pritožbo posredoval na Postajo prometne policije ... in s spremnim dopisom prekrškovnemu organu predlagal, naj poda naslovnemu sodišču predlog, da se plačilni nalog PN 000, na katerem temelji izpodbijana odločitev, odpravi oziroma spremeni, vendar pritožnik z ničemer ne dokaže, da je bila navedena pobuda dejansko vložena pri prekrškovnemu organu, ki je plačilni nalog izdal oziroma, da je le-ta podal predlog za odpravo ali spremembo pravnomočne odločbe o prekršku na pristojno sodišče. V pritožbi sicer med dokazi navaja „dopis storilca Postaji prometne policije ... s predlogom, da se skladno s 3. in 4. odstavkom 171.a člena ZP-1 poda naslovnemu sodišču predlog, da se plačilni nalog PN 000 odpravi oziroma spremeni“ vendar tega dokaza pritožbi ni priložil. Višje sodišče tako ne dvomi, da obstajajo procesne ovire za odločanje o zadevni pritožbi.

12Kot že navedeno je bil storilec s sklepom sodišča prve stopnje EPVD 120/2019 z dne 30. 12. 2019, s katerim mu je sodišče za preizkusno dobo 12 mesecev odložilo izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja opozorjen (III. točka izreka in pravni pouk), da v času trajanja preizkusne dobe ne sme storiti hujšega prekrška. Ravno preizkusna doba je namenjena temu, da storilci cestnoprometnih prekrškov aktivno in zavestno sodelujejo pri odpravi vzrokov zaradi katerih so postali storilci prekrškov v cestnem prometu, hkrati pa se jim omogoča, da so pod določenimi pogoji, kljub izrečenemu prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja udeleženi v cestnem prometu. Ker je te pogoje storilec s tem, ko je v času preizkusne dobe storil hujši prekršek (kar je razvidno iz pravnomočnega plačilnega naloga) prekršil, so ga zadele posledice, ki so predpisane v zgoraj citiranem drugem odstavku 202.e člena ZP-1. Višje sodišče ne more slediti predlogu, naj se storilcu ne prekliče pogojna odložitev izvršitve, ker kot poklicni voznik vozniško dovoljenje nujno potrebuje in je zanj eksistenčnega pomena, saj na podlagi veljavnih določil ZP-1 in besedila drugega odstavka 202.e člena ZP-1 sodišču ni prepuščena možnost arbitrarnega odločanja o posamezni zadevi, temveč ob izpolnjenih pogojih (storitvi hujšega prekrška v preizkusni dobi) sodišče mora izdati sklep o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

13Vsled navedenega višje sodišče ugotavlja, da pritožbi nista utemeljeni in so pravilni zaključki sodišča prve stopnje, da se storilcu zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe na podlagi drugega odstavka 202.e člena ZP-1 prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, zato je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in je potrdilo izpodbijani sklep (tretji odstavek 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1).

14Ker storilec s pritožbama ni uspel, mu je na podlagi 147. člena ZP-1 višje sodišče naložilo plačilo sodne takse kot strošek pritožbenega postopka. Pri določitvi zneska sodne takse je upoštevalo tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1). Sodno takso mora plačati v roku in na način, ki bo naveden v pozivu za plačilo. Neplačana sodna taksa bo prisilno izterjana.