202.č člen ZP-1

Iz zatrjevanj pritožnika ter poizvedb prvostopenjskega sodišča pri prekrškovnem organu in Vrhovnem državnem tožilstvu RS izhaja, da je v predmetni zadevi Vrhovno državno tožilstvo RS zoper plačilni nalog z dne 7. 10. 2024 vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri je Vrhovno sodišče RS odločilo s sodbo IV Ips 12/2025 z dne 3. 9. 2025. Zahtevi za varstvo zakonitosti je ugodilo, izpodbijani plačilni nalog PPP Koper, št. 500103032801 z dne 7. 10. 2024 pa razveljavilo in zadevo vrnilo prekrškovnemu organu v novo odločanje. Iz odgovora PPP Koper z dne 9. 2. 2026 (l. št. 109 spisa) izhaja, da je prekrškovni organ storilcu poslal nov plačilni nalog, ki je v postopku vročanja. Glede na navedeno, ko je Vrhovno sodišče RS plačilni nalog, na katerem temelji napadani sklep, razveljavilo, niso izpolnjeni materialni pogoji po drugem odstavku 202.e člena ZP-1, ki bi utemeljevali preklic odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja, saj ni izkazano, da bi storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek.

Pri presoji pogojev za izbris kazenskih točk iz tretjega odstavka 50. člena ZVoz-1 je treba upoštevati pravnomočno izrečene in izvršene kazenske točke, pri čemer se šteje, da so kazenske točke izvršene, ko so vpisane v skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu.

Storilka se je kot voznica začetnica, skladno s 50. členom Zakona o voznikih (Zvoz-1), udeležila programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, enkrat v dveh letih od dneva, ko je bila pravnomočno kaznovana za prekršek, za katerega so ji bile pravnomočno izrečene in izvršene najmanj štiri kazenske točke in ji do dneva, ko je opravila program (15.8.2025), ni bilo pravnomočno izrečenih in izvršenih več kot šest kazenskih točk. Prav tako ji kazenske točke niso bile izrečene zaradi prekrškov z vožnjo pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi. Na podlagi navedenega so ji bile dne 19.8.2024 izbrisane 4 KT, kar pomeni, da pri storilki ob izdaji napadanega sklepa niso bili podani pogoji iz tretjega odst. 22. člena ZP-1 oz. 202.č člena ZP-1 za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja voznici začetnici na podlagi doseženega oz. preseženega števila 7 KT, kot to utemeljeno uveljavlja zagovornik v pritožbi. Utemeljeni pritožbi zagovornika storilke je bilo potrebno vsled navedenemu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti tako, da se storilki prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče ter da storilka ni

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev sprejelo v posledici zaključka, da je storilkina pritožba z dne 9.7.2025 prepozna. Vsled temu so neutemeljene vse pritožbene trditve, ki se nanašajo na storilkino potrebo po vozniškem dovoljenju (je mati samohranilka, ki se vozni na delo v gradbeništvo in na popoldansko izobraževanje), saj na zaključek o prepoznosti njene pritožbe, na katerem temelji v pritožbeno presojo predloženi sklep sodišča prve stopnje, ne morejo vplivati.

Ker je o storilčevi odgovornosti za prekrške že pravnomočno odločeno, so pritožbene trditve, ki se nanašajo na okoliščine storjenih prekrškov (storilec izpostavlja, da se trudi biti vesten, odgovoren in pazljiv, a je včasih ob vseh nesrečah in delu na avtocesti to težko in da ne spada med tiste voznike, ki s svojo predrznostjo resno ogrožajo soudeležence v prometu), v predmetnem pritožbenem preizkusu neupoštevne. To velja tudi za navedbe, da je prekršek dne 3.2.2025 storila njegova žena. V primeru, če so pogoji izpolnjeni, je sodišče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžno izreči. Zato pa v predmetnem postopku tudi ni mogoče uspeti s pritožbenimi trditvami, da storilec izpit nujno potrebuje za opravljanje zaposlitve (prevoz kisikovih jeklenk po Sloveniji), da je žena na dolgotrajni bolniški, da ena od hčera hodi v osmi razred, druga piše diplomsko in da ga skrbi, kako bi izguba vozniškega dovoljenja vplivala na njegovo finančno stanje. Je pa na tem mestu storilcu pojasniti, da bo lahko v 15 dneh po pravnomočnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, vložil predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot je bil poučen v 7.

Drži, kar navaja pritožnik, in sicer, da se KT v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku dveh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma prepoved uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije oziroma če v roku iz tretjega odstavka 22. člena tega zakona ni bila izdana odločba. Vendar je bila odločba o prekršku Oddelka za upravljanje s prometom, številka 5550095974748/2022 z dne 9. 9. 2022, za prekršek storjen dne 16. 6. 2022, pravnomočna dne 13. 10. 2022. Zadnji upošteven prekršek pa je bil storjen dne 8.5.2024, odločba o prekršku PPP Koper z dne 4.9.2024 pa je postala pravnomočna 24.9.2024. To pomeni, da rok dveh let ni potekel. Zato pritožnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da sodišče prekrška, storjenega dne 16.6.2022, ne bi smelo upoštevati.

Z izdajo sklepov okrajnega sodišča, s katerima je to spremenilo plačilna naloga prometne policijske postaje, je odpadla pravna podlaga za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ker je sodišče oba plačilna naloga odpravilo in spremenilo na način, da stranske sankcije kazenskih točk ni izreklo, kršitelj kot "voznik začetnik" posledično ni mogel doseči oziroma preseči predpisanega števila sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Takšni odločbi ne moreta predstavljati zakonite pravne podlage za izdajo obravnavanega sklepa.

V skladu s prvim odstavkom 96.a člena ZUP organ vroča dokument osebi, ki do vročitve ni sodelovala v postopku, kar je tudi situacija v konkretnem primeru, na naslovu za vročanje; izjemoma lahko vroča tudi na drugem naslovu, ki ni enak naslovu za vročanje, če je verjetno, da oseba tam dejansko prebiva, vendar mora vročitev ponoviti tudi na naslovu za vročanje, če se izkaže, da na domnevnem drugem naslovu ne živi. ZPPreb-1 pa ureja prijavno in odjavno obveznost v zvezi s stalnim in začasnim prebivališčem ter naslovom za vročanje v Republiki Sloveniji. V prvem odstavku 5. člena določa, da državljan in tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje upravni enoti prijavi stalno prebivališče v osmih dneh od dneva naselitve na naslov, kjer stalno prebiva. V prvem odstavku 26. člena pa določa, da če ima posameznik le stalno ali le začasno prebivališče, ta naslov šteje za naslov za vročanje. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu, storilkin zagovornik pa teh ugotovitev ne izpodbija, je imela storilka na naslovu A. cesta 25, Ljubljana, prijavljen stalni naslov in določen naslov za vročanje. Glede na jasno zakonsko določbo prvega odstavka 96.a člena ZUP je torej sodišče

Pritožbeno sodišče ni dolžno čakati na odločitev Upravnega sodišča v zvezi z izbrisom kazenskih točk, saj Zakon o prekrških (ZP-1) nalaga, da mora o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja odločiti takrat, ko Ministrstvo za pravosodje pošlje obvestilo.

Pritožnik ni uspel omajati pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje o dnevu vročitve sklepa z dne 11. 8. 2023, posledično pa tudi ne pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da je bila pritožba, ki je bila vložena dne 9. 10. 2023, več kot deset dni po preteku pritožbenega roka, vložena prepozno.

Glede na razloge sodišča prve stopnje ter listine spisa iz obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk izhaja, da je imela storilka na dan 21. 4. 2023 v evidenco vpisanih 19 KT. Navedeno izhaja tudi iz izpisa iz evidence kazenskih točk, na katerega se v 2. točki obrazložitve sklicuje sodišče prve stopnje (l. št. 6 spisa), prav tako pa to potrjujeta v spis vložena pravnomočna plačilna naloga z dne 19. 1. 2022 in 5. 4. 2023. Ker listine spisa potrjujejo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja sodišča prve stopnje glede števila doseženih kazenskih točk storilke na dan 21. 4. 2023, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da v evidenci storilke ni prekrška z dne 19. 1. 2022 za 3 kazenske točke.

Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, s katerimi so storilcu izrečene KT v cestnem prometu in se zaradi učinka pravnomočnosti v okviru predmetnega postopka ne more in ne sme spuščati v presojo pravilnosti in zakonitosti plačilnih nalogov, odločb in sodb o prekrških, s katerimi so bile storilcu izrečene kazenske točke.

Sodišče prve stopnje pred izdajo izpodbijanega sklepa storilca ni seznanilo z zgoraj navedenimi listinami, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa oziroma ga o tem zaslišalo na javnem sojenju, vendar to ne predstavlja kršitve pravice do poštenega sojenja iz 23. člena Ustave, niti kršitve določb postopka o prekršku, kot skuša prikazati pritožba. Na načelni ravni se je sicer strinjati, da načelo kontradiktornosti in pravica do poštenega postopka sodišču nalagata dolžnost, da stranko seznani s procesnim gradivom in ji omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih zadeve, vendar to velja predvsem v postopkih odločanja o obstoju pravic in dolžnosti oz. odgovornosti za storjeni prekršek, medtem ko je v predmetnih postopkih za izvršitev odločb, s katerimi je že vsebinsko odločeno o pravici ali obveznosti, načelo kontradiktornosti okrnjeno in se lahko zagotavlja šele naknadno v pritožbenem postopku.

Glede na vse zgoraj pojasnjeno, zlasti pa ugotovitev sodišča prve stopnje po opravljenem naroku dne 13. 12. 2022, da je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec B. B., o kateri pa še ni bilo odločeno, kar pomeni, da plačilni nalog ni mogel postati pravnomočen, torej tudi ne z njim izrečene kazenske točke, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V nadaljnjem postopku naj o zahtevi za sodno varstvo, ki jo je zoper plačilni nalog z dne 15. 2. 2022 vložil storilec, odloči sodišče prve stopnje.

Iz določb 113. d člena ter 202. č člena ZP-1 namreč ne izhaja, da bi moralo vštetje časa trajanja začasne prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izhajati iz izreka sklepa, s katerim se izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, temveč je to stvar izvršitve tega ukrepa, za kar je pristojna upravna enota.

Pri odločanju o izpolnjevanju pogojev za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za to sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe ali sodbe o prekršku, vendar pa je odločilna okoliščina za ugotovitev, ali je bila predpisana višina KT dosežene ali presežena v obdobju dveh let, le čas storitve prekrškov.

Kot je bilo predhodno obrazloženo, pa iz uradno vodene evidence kazenskih točk pri MPRS, na kateri je prvo sodišče gradilo svojo odločitev, jasno in nesporno izhaja, da je storilec na dan 16. 4. 2022 presegel 18 KT, saj ima sedaj v tej evidenci vpisanih 19 KT.

Storilčev zagovornik je torej zahteval podatke o izrečenih sankcijah, ki izhajajo iz skupne evidence pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških tj. iz odločb, ki jih izdajajo sodišča. Ker pa se kazenske točke v cestnem prometu izrekajo tudi s plačilnimi nalogi in odločbami, ki jih izdajajo prekrškovni organi, bi moral zaprositi (tudi) za pridobitev podatkov iz skupne evidence kazenskih točk z obrazcem, ki se nahaja pod prilogo III zgoraj omenjenega pravilnika. Pritožbi priloženemu potrdilu Ministrstva za pravosodje z dne 7. 1. 2022 tako ni mogoče očitati nobene pomanjkljivosti, vendar pa z njim ne glede na vsebino tudi ni mogoče dokazovati trditev, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede števila kazenskih točk, ki so bile storilcu izrečene v obdobju dveh let.

Postopek za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj, temveč poseben postopek, v katerem sodišče zgolj ugotavlja, ali je bilo storilcu z odločbami ali sodbami o prekrških, ki so postale pravnomočne v obdobju dveh let, za prekrške storjene v dveletnem obdobju, izrečenih toliko kazenskih točk, da njihova vsota dosega ali presega 18 kazenskih točk.

Na podlagi pregleda overjenih fotokopij plačilnih nalogov in odločbe o prekršku je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno povzelo podatke o kazenskih točkah, ki so bile storilki izrečene v obdobju dveh let ter da tako ni nobenega dvoma o tem, da je storilka storila tudi prekrška dne 10. 6. 2020 in 27. 7. 2020, za katera so ji bile izrečene vsakič po 3 kazenske točke. Tako so brez vsakršne osnove pritožbene navedbe, da teh kazenskih točk ni pridobila oziroma da jih je pridobila pred februarjem 2020.