23. člen ZP-1

Iz določbe 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v primeru ugotovitve, da je storilec v času preizkusne dobi storil hujši prekršek, nima možnosti tehtanja, ali naj mu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti voznika dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 KT, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku.

Sodišče prve stopnje je prekršek, za katerega so bile storilcu izrečene tri kazenske točke, pravilno opredelilo kot hujši prekršek. Ne gre za minorni prekršek, kot napačno meni pritožnik, saj je prehitra vožnja načeloma nevarna, in omejitve hitrosti niso same sebi namen. Prav zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja prehitra vožnja, je zakonodajalec za kršitve po 46. členu ZPrCP tudi predvidel izrek stranske kazni kazenskih točk. Napačno je stališče pritožnika, da pojem hujšega prekrška v zakonu ni določen. Drži, da ZPrCP in ZP-1 nimata posebnega samostojnega člena, v katerem bi bil opredeljen pojem hujšega prekrška, je pa ta, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, opredeljen v četrtem odstavku 23. člena ZPrCP, oziroma v drugem odstavku 23. člena ZP-1. Pri tem ni pomembno, da gre za člena, v katerih je urejen zaseg vozila. Bistveno je, da je zaseg vozila, enako kot preklic odložitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, mogoč le, če storilec stori hujši prekršek. Ob upoštevanju sistemske razlage predpisa, se določba, ki opredeljuje hujši prekršek, zato nanaša tudi na drugi odstavek 202.e člena.

Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom člena 23 ZP-1 prekršek, za katerega se storilcu izreče stranska sankcija najmanj 3 (treh) kazenskih točk (KT) v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je prvo sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za preklic zadošča že pravnomočno izrečena sankcija 3 KT v zvezi s prekrškom zoper varnost cestnega prometa.

Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, je prvo sodišče ob ugotovljenem, da je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, zaradi katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 3 KT, storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Nobenega dvoma ni, da je preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe ustrezen in primeren ukrep za dosego ustavno dopustnega cilja izločitve udeležencev cestnega prometa iz same udeležbe v cestnem prometu, zaradi zlorabe zaupanja, da bodo pri udeležbi v cestnem prometu z motornimi vozili spoštovali cestno prometna pravila, ki jim je bilo izkazano že z izdajo vozniškega dovoljenja, nato pa ponovno zlorabiti to zaupanje z nespoštovanjem pogojev odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v preizkusni dobi sodišče torej ugotavlja zgolj to, ali je storilec v času preizkusne dobe storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija najmanj 3 kazenskih točk, kar mora biti ugotovljeno s pravnomočnim plačilnim nalogom, odločbo ali sodbo o prekršku. V kolikor so ti pogoji izpolnjeni, sodišče nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti.

Nedvomno ima izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko za storilca številne neugodne posledice, vendar te ne predstavljajo podlage, da bi sodišče sprejelo kakršnokoli drugačno odločitev glede preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za to niti nima zakonske podlage.

Nedvomno bodo za storilca z izvršitvijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja nastopile določene neugodne posledice, vendar to ne predstavlja podlage, da bi lahko sodišče sprejelo drugačno odločitev in odločilo, da se kljub storitvi hujšega prekrška v času preizkusne dobe storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne prekliče.

Ker pri odločanju o preklicu odložitve sodišče upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku, se v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve prenehanja vejlavnosti vozniškega dovoljenja zaradi vezanosti na pravnomočne odločitve ne more in ne sme spuščati v vsebino teh odločb ter presojo njihove pravilnosti in zakonitosti.

Pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe sodišče ugotavlja le, kdaj je začela teči in kdaj se je iztekla oz. bi se iztekla preizkusna doba, kdaj je bil storjen prekršek ter ali je odločitev o odgovornosti za ta prekršek pravnomočna.

Za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe so nerelevantne pritiožbene navedbe, v katerih storilec pojasnjuje v kakšnih okoliščinah je prišlo do storitve prekrška v času preizkusne dobe.

Ker niti pobuda za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, niti sama vložena zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodno odločbo ne vpliva na njeno pravnomočnost in izvršljivost, saj gre za izredno pravno sredstvo, vložitev pobude za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ne more predstavljati podlage za spremembo izpodbijane odločitve.

Ker je posledica storitve hujšega prekrška v času preizkusne dobe jasno in izrecno predpisana, sodišče nima zakonske podlage, da bi storilcu storjeno napako "oprostilo" s tem, da mu ne bi preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne glede na to, da storilec potrebuje vozniško dovoljenje zaradi službe ter družinskih potreb.

Ne glede na to, v kakšnih okoliščinah je bil storjen prekršek v času preizkusne dobe in kakšne posledice bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter ne glede na to, kako storilec sam sebe ocenjuje kot voznika motornih vozil, iz določbe drugega odstavka 202.e člena ZP-1 izhaja domneva zakonodajalca, da taki vozniki ne upravičujejo izkazanega zaupanja, da v bodoče ne bodo kršili cestnoprometnih predpisov in jih je zato potrebno izločiti iz cestnega prometa

Čeprav bo izvršitev izrečenega ukrepa za storilca imela določene neugodne posledice, le-teh pritožbeno sodišče v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve izrečenega ukrepa ne more upoštevati oziroma na njihovi podlagi spremeniti izpodbijano odločitev tako, da storilcu ne prekliče odložitve izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja.

Cilj odložitve izvršitve je zagotovitev višje stopnje varnosti cestnega prometa skozi resocializacijo storilcev, storitev kateregakoli hujšega prekrška v času preizkusne dobe pa kaže na to, da taka resocializacija ni bila uspešna.

Ker lahko sodišče pri odločanju o preklicu odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upošteva le pravnomočne plačilne naloge, odločbe in sodbe o prekršku in ker zaenkrat še ni bilo pravnomočno ugotovljeno, da je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja niso izpolnjeni.

Tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je pritožnik podjetnik, ki ima v povprečju letno zaposlenih osem delavcev, ki morajo preživljati svoje družine in da doslej v cestnem prometu ni bil udeležen v nobeni prometni nesreči, vozniško dovoljenje pa nujno potrebuje zaradi opravljanja dejavnosti, so neupoštevne.

Ali je prekrškovni organ pravilno obravnaval storilčeve vloge v hitrem postopku o prekršku, je odločalo prvostopenjsko sodišče v postopku z zahtevo za varstvo zoper sklep prekrškovnega organa o zavrženju zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ki je o tem tudi pravnomočno odločilo. Pritožbeno sodišče se v okviru postopka za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne more spuščati v presojo pravilnosti take odločitve, saj so za sprejem izpodbijane odločitve pomembne le ugotovitve o tem, ali je storilec v času preizkusne dobe storil hujši prekršek, kot je definiran po drugem odstavku 23. člena ZP-1, in ali je odločitev o odgovornosti za prekršek pravnomočna.

V postopku za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sodišče ne more upoštevati posledic, ki jih bo za storilca imela izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja oziroma na podlagi takih navedb sprejeti drugačno odločitev glede preklica.