VSL Sklep Cst 250/2021

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je dalo soglasje k sklenitvi prodajnih pogodb z dne 1. 4. 2021 s kupcem A. d. o. o., katerih predmet je prodaja nepremičnin v k.o. ... (za ceno 122.278,00 EUR), nepremičnin v k.o. ... (za ceno 282.144,41 EUR), nepremičnin v k.o. ... (za ceno 91.001,04 EUR), nepremičnin v k.o. ... (za ceno 121.233,05 EUR), nepremičnin v k.o. .. (za ceno 925.598,25 EUR) in nepremičnin v k.o. ... (za ceno 1.107.183,00 EUR).

2Upnik se je zoper sklep pritožil. Navaja, da je od stečajnega upravitelja prejel razlago, da naj kupnina ne bi bila plačana, saj naj bi se kupnina, ki bi jo moral kupec A. d. o. o. (v nadaljevanju: kupec) nakazati stečajnemu dolžniku, pobotala z nasprotno terjatvijo. Po pojasnilu stečajnega upravitelja naj bi kupec z odkupom terjatve od upnika B. d. o. o. pridobil hkrati pravico do določenega poplačila iz tega premoženja, zato naj bi se terjatvi pobotali. Upnik nasprotuje tovrstni razlagi, saj upnik B. d. o. o. nima terjatve do stečajnega dolžnika. Kupec, ki je hkrati edini dolžnik upnika B. d. o. o. in za katerega dolg je stečajni dolžnik tudi zastavil vso svojo nepremičninsko premoženje, ne more odkupiti terjatve – lahko jo le plača. Upnik B. d. o. o. je namreč na podlagi pogodbe o odstopu terjatev, ki jo je dne 12. 11. 2013 sklenil z Banko X d. d. (Y), prevzel vse stranske pravice iz kreditne pogodbe z dne 4. 2. 2010, sklenjene med Banko X d. d., kreditojemalcem A. d. o. o. ter zastaviteljem, to je stečajnim dolžnikom. Upoštevaje to pogodbo (ki je priloga pritožbe) in dopis Y je treba ugotoviti, da ima upnik B. d. o. o. terjatev do kupca, do stečajnega dolžnika pa ima le stransko pravico poplačati se iz zastavljenega premoženja. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnik B. d. o. o. nima pravice zahtevati od realnega dolžnika plačilo terjatve (temveč lahko zahteva le prodajo zastavljenih nepremičnin in poplačilo iz dosežene kupnine) in ker gre za stransko pravico, ki deli usodo glavne terjatve, s to pravico tudi ni moč samostojno razpolagati. Utemeljitev, da se lahko kupnina, ki jo mora kupec plačati stečajnemu dolžniku, pobota z nasprotno terjatvijo, je zmotna. Stečajni dolžnik je s prodajo svojega premoženja, ki ga je zastavil za kredit kupca, pridobil terjatev do kupca. Stečajni upravitelj je dolžan izterjati terjatev in z zneski, pridobljenimi iz poplačila, poplačati ostale upnike. Upoštevaje določilo 264. člena ZFPPIPP namreč velja, da terjatve upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, ni dovoljeno pobotati z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do tega upnika, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.

3Upravitelj na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče najprej odgovarja na bistveni pritožbeni argument, da upnik B. d. o. o. nima terjatve do stečajnega dolžnika in da kupec nima terjatve do upnika B. d. o. o. S tem pritožnik zatrjuje, da upnik B. d. o. o. nima terjatve do stečajnega dolžnika, ki bi jo lahko uporabil za pobot z nasprotno terjatvijo iz naslova kupnine za prodane nepremičnine.

6Višje sodišče ugotavlja, da je sklep o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic pravnomočen (p. d. 75). Iz končnega seznama preizkušenih terjatev, ki je sestavni del sklepa, izhaja, da terjatve upnika B. d. o. o. ni prerekal nihče in je priznana (zap. št. 13; glej prvi odstavek 67. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP). Pritožnik v pritožbi zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ne more več uspešno uveljavljati ugovora o prerekanju terjatve iz 61. člena ZFPPIPP. Razmerje med upnikom B. d. o. o. kot odstopnikom terjatve in A. d. o. o. kot pridobiteljem terjatve pa se tiče odstopnika in pridobitelja, ne pa pritožnika. Iz prodajnih pogodb, ki so priloga upraviteljevega predloga za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (p. d. 97), tudi izhaja, da je kupec upravitelja obvestil o prenosu terjatve nanj (četrti odstavek 297. člena ZFPPIPP). Naslednje zato sicer ni več odločilno, vendar višje sodišče vseeno dodaja, da kupec ni dolžnik iz Pogodbe o zastavi nepremičnin zaradi zavarovanja denarnih terjatev – maksimalna hipoteka. C. d. o. o. (v pogodbi označen kot dolžnik) in A. d. o. o. (to je skrajšana firma; družbina polna firma se glasi ... d. o. o.) sta dve pravni osebi (oziroma sta bili dve pravni osebi, ker je bil C. d. o. o. v letu 2014 pripojen k Č. d. o. o. kot izhaja iz ePRS).

7Višje sodišče pritožnikove navedbe, da je od stečajnega upravitelja slišal, da bo kupnina pobotana s terjatvijo upnika B. d. o. o., s čimer se ne strinja, presoja v okviru preizkusa, ali je dopustno dati soglasje k prodajni pogodbi, ki vsebuje v nadaljevanju citirane določbe. ZFPPIPP v 7. odstavku 341. člena določa, da sodišče da soglasje k pogodbi: 1. če je bila prodaja opravljena v skladu s pravnomočnim sklepom o prodaji; 2. če je vsebina prodajne pogodbe v skladu s 337. do 343. členom zakona in 3. v primeru iz 1. točke četrtega odstavka ali iz petega odstavka tega člena: če je upniški odbor dal soglasje k pogodbi.

8Višje sodišče najprej ugotavlja, da je stečajni upravitelj k predlogu za izdajo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (p. d. 97) priložil tudi zapisnik o poteku javne dražbe in prodajne pogodbe. Prodajne pogodbe se v bistvenem delu razlikujejo le v ceni posameznih nepremičnin (zato jih višje sodišče v nadaljevanju označuje s: prodajna pogodba).

9V četrtem do sedmem odstavku 3. člena prodajne pogodbe je določeno:

„Kupec se zaveže preostali del kupnine (zmanjšan za višino are) v znesku ... (točno določenem v vsaki pogodbi, na primer v prvi pogodbi 114.050,20 EUR) poravnati v roku 30 dni od podpisa te prodajne pogodbe, na TRR prodajalca.

Kot alternativni način plačila preostanka kupnine v višini ... (konkretno po prvi pogodbi 114.050,20 EUR) pogodbenika s to pogodbo dogovorita možnost izvedbe pobota z bodočo terjatvijo iz naslova plačila na podlagi pravnomočnega sklepa o delitvi predmetne stečajne mase v zvezi z delitvijo kupnine na podlagi te pogodbe, saj je kupec stečajnega upravitelja obvestil, da je B. d. o. o., vse svoje terjatve in s tem povezane stranske pravice, ki jih ima do stečajnega dolžnika družbe D. d. o. o. - v stečaju odstopil družbi A. d. o. o. kot kupcu.

Morebitni primanjkljaj oziroma presežek plačila kupnine po izvedenem pobotu se kupec oziroma prodajalec zavežeta nasprotni stranki plačati oziroma vrniti najkasneje v 8 dneh od pravnomočnosti sklepa o delitvi posebne stečajne mase.

Če kupec v razmerju do prodajalca pravilno ne izpolni svojih obveznosti iz tega člena oziroma preide s tem v zvezi v zamudo ali zamuda kupca traja več kot 15 dni, je prodajalec upravičen odstopiti od pogodbe brez dodatnega roka za izpolnitev, kupec pa ni upravičen zahtevati vračilo vplačanega zneska varščine, ki zapade v stečajno maso kot pogodbena kazen za neizpolnitev prodajne pogodbe.“

10Nadalje je v prvem in drugem odstavku 4. člena prodajne pogodbe določeno:

„Prenos lastninske pravice na kupca bo v skladu z 342. členom ZFPPIPP izvršen po plačilu celotne kupnine, davkov in stroškov, v okviru stečajnega postopka nad prodajalcem, na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki ga bo izdalo sodišče na predlog upravitelja.

Po plačilu celotne kupnine, davkov in stroškov, bo upravitelj predlagal izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ...“

11Višje sodišče ugotavlja, da je stečajni upravitelj prodajno pogodbo sestavil tako, da je plačilo kupnine možno izpolniti s plačilom denarnega zneska ali s pobotom terjatve, ki jo ima kupec do stečajnega dolžnika.

12Način poplačila kupnine, kot je določen v citiranih odstavkih 3. člena prodajne pogodbe, izrecno zakonsko ni urejen, vendar pa se v sodni praksi izvaja in tudi pravna teorija je temu naklonjena (prim. Nina Plavšak v: Ločitveni upnik kot kupec premoženja v stečajnem postopku in izročitev premoženja ločitvenemu upniku namesto unovčenja, Zbornik Dnevi insolvenčnega prava 2018, podnaslov 4). Tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča v zadevi III Ips 33/2016 izhaja, da takšen način plačila kupnine ni nedopusten (zlasti razlogi v 17. točki obrazložitve; podobno Višje sodišče v Ljubljani v VSL Cst 87/2017). Ta stečajna zadeva pa se od zadeve, o kateri je odločalo Vrhovno sodišče, tudi v pomembnem delu razlikuje, saj je kupec pravni naslednik ločitvenega upnika prvega vrstnega reda, kot zaenkrat izhaja iz obrazložitve sklepa o zamenjavi upniškega odbora (p. d. 57; kot že rečeno, stečajni upravitelj še ni pripravil načrta prve razdelitve posebne razdelitvene mase; glej zlasti deveti odstavek 371. člena ZFPPIPP).

13Stečajni upravitelj ne sme izročiti kupcu predmet prodaje v lastniško posest ali opraviti drugih pravnih dejanj za prenos lastninske pravice ali druge premoženjske pravice na kupca, dokler ta ne plača celotne kupnine (četrti odstavek 339. člena ZFPPIPP). Sodišče po plačilu kupnine na predlog stečajnega upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP). Ta sklep je listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca in druge vpise po 89. členu v zvezi z 96. členom Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1 (tretji odstavek 342. člena ZFPPIPP).

14Višje sodišče meni, da prodajna pogodba, ki ima alternativno predvideno možnost plačila kupnine s pobotom, ni v nasprotju z zakonom. V pritožbi izrecno zatrjevani 264. člen ZFPPIPP takšnemu načinu poplačila ne nasprotuje, saj ne ureja prodaje stečajne mase in razdelitve kupnine. Ob takšnem načinu plačila se namreč pobota terjatev stečajnega dolžnika iz naslova kupnine s terjatvijo stečajnega upnika iz naslova razdelitve te kupnine (zato je pomembno, da je predhodno izvedena razdelitev te posebne razdelitvene mase, v kateri se ustrezno upoštevajo tudi stroški postopka). Očitno je takšno stališče tudi sodišča prve stopnje, ki je dalo sedaj izpodbijano soglasje. Vendar pa višje sodišče ponovno opozarja, da bo moralo sodišče prve stopnje v primeru takšnega plačila kupnine pred izdajo sklepa o izročitvi izpeljati razdelitev te posebne razdelitvene mase. Šele tedaj ter ob dodatnem pogoju, da bo kupec plačal tiste terjatve (morebitne stroške …), ki jih je potrebno plačati iz kupnine pred poplačilom njegove terjatve, bo smelo sodišče prve stopnje izdati sklep o izročitvi nepremičnine. Način plačila ne sme vplivati na razdelitev.

15Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, tisti, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, pa niso podani, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.