VSL Sklep II Kp 26835/2020

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani predlog zasebnega tožilca, vložen po njegovih pooblaščencih, za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo kot neutemeljen. Dovolilo pa je plačilo sodne takse v višini 240,00 EUR v šestih mesečnih obrokih.

2Zoper navedeni sklep se pritožujejo pooblaščenci zasebnega tožilca „iz vseh pritožbenih razlogov, predvsem pa zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava“. Predlagajo, da se pritožbi ugodi in se zasebnega tožilca oprosti plačila sodne takse v tej zadevi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožnik navaja, da je prvostopno sodišče upoštevalo podatke o plači zasebnega tožilca in njegove žene, glede navedb o delnicah in nepremičnem premoženju žene zasebnega tožilca pa je navedlo, da predlagatelj za to ni priložil nobenih dokazov in prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks kot neutemeljeno zavrnilo. Prvostopno sodišče bi ga moralo pozvati k dopolnitvi prošnje, česar ni storilo. Premoženja žene zasebnega tožilca na podlagi Pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zasebnim tožilcem in njegovo ženo ni mogoče šteti kot skupno premoženje. To premoženje je tudi obremenjeno z zastavno pravico posojilodajalca (delnice) oziroma s hipoteko (stavbno zemljišče).

5Prvostopno sodišče sicer res ni predlagatelja pozvalo k dopolnitvi predloga, vendar to ni vplivalo na pravilnost njegove odločitve.

6Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), t.j. po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno določbo je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (6. odstavek 11. člena ZST-1).

7Pri ugotavljanju materialnega položaja zasebnega tožilca glede oprostitve plačila sodne takse je treba v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) upoštevati poleg njegovega premoženja tudi premoženje oseb, ki se upoštevajo po ZUPJS. Ta v 1. točki prvega odstavka 10. člena določa, da se pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja (v konkretnem primeru zasebnega tožilca), upošteva tudi njegov zakonec oziroma njegovo premoženje. Kot izhaja iz ustaljene sodne prakse (I U 103/2018, 13. 3. 2018, II U 259/2019, 8. 5. 2019) to vključuje njegovo posebno premoženje.

8Skladno s tretjim odstavkom 14. člena ZBPP se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine ne upošteva premoženje, s katerim prosilec ali njegova družina dejansko ne more razpolagati, če prosilec ali druga oseba izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni krivdi. Pravni standard »možnost razpolaganja« je treba razumeti tako v okviru pravne upravičenosti do razpolaganja, ki prosilcu kot imetniku stvarne ali druge premoženjske pravice daje sposobnost, da to pravico prenese, jo obremeni, spremeni, ali se ji odpove, kot tudi v okviru možnosti prosilca, da to premoženje na kakšen drugačen pravnoposlovni način unovči (npr. da v najem) in si tako zagotovi lastna sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva. Hipoteka sama po sebi ne pomeni take nemožnosti razpolaganja s premoženjem, ki bi bila upoštevna za presojo materialnega položaja prosilca in njegove družine. Taka je tudi ustaljena sodna praksa: sodba Vrhovnega sodišča X Ips 236/2013, 10. 12. 2014 ter sodbe Upravnega sodišča II U 52/2017, 14. 2. 2017, II U 52/2017 14. 2. 2017, II U 174/2016, 24. 8. 2016, I U 596/2017, 18. 4. 2017 in II U 259/2019, 8. 5. 2019. Enako kot za hipoteko, ki je zastavna pravica na nepremičninah upnika, tudi za zastavno pravico na vrednostnih papirjih velja, da ta pravica ne pomeni, da lastnica (žena zasebnega tožilca) z njimi ne more razpolagati. Torej je tudi to premoženje treba upoštevati pri ugotavljanju materialnega položaja.

9Materialni položaj prosilca in njegove družine se torej ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, pri čemer se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre), v povezavi z določbami ZUPJS. Na podlagi določb teh zakonov, se materialni položaj prosilca (dohodki in premoženje) presoja preko t. i. dohodkovnega kriterija (drugi odstavek 13. člena ZBPP v zvezi z 12. členom ZUPJS in 8. členom ZSVarPre) in t. i. premoženjskega kriterija (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 17. členom ZUPJS). Dohodkovni kriterij je izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), premoženjski kriterij pa, če premoženje ne dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 402,18 EUR (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. 7. 2019, Uradni list RS, št. 46/19). Prosilec se upošteva s količnikom 1, njegova žena s količnikom 1,51, otrok pa s količnikom 0,59 (1., 3. in 9. točka prvega odstavka 26. člena ZSVarPre).

10Iz podatkov, ki sta jih zasebni tožilec in njegova žena navedla v izjavi o premoženjskem stanju izhaja, da imata skupno mesečno 988,16 EUR dohodkov (373,62 + 614,54 EUR), kar znaša 318,76 EUR na člana družine (988,16 : 3,1), glede na drugi odstavek 13. člena BZPP pa je meja za upravičenje do brezplačne pravne pomoči 804,36 EUR na člana družine. Že iz podatkov izjave o premoženjskem stanju žene zasebnega tožilca pa izhaja, da ima še premoženje v vrednosti 83.000,00 EUR (3.000,00 + 80.000,00). Čeprav iz dokumentacije, ki jo je predložil pritožnik izhaja še višja vrednost premoženja, pa že ta presega merilo 48-kratnika minimalnega dohodka (48 x 402,18 = 19.304,64 EUR) in torej zasebni tožilec ne bi bil upravičen do brezplačne pravne pomoči.

11Glede na takšno ugotovitev je odločitev prvostopnega sodišča, da prošnjo za oprostitev plačila sodne takse zavrne kot neutemeljeno, pravilna. Hkrati pa je utemeljeno odločilo tudi, iz razlogov navedenih v 7. točki izpodbijanega sklepa, ki se jim pritožbeno sodišče v celoti pridružuje, da dovoli obročno plačilo takse.