VSK Sklep CDn 76/2021

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ugovor nasprotnih udeležencev zavrne kot neutemeljen in potrdi sklep Dn xx/yy z dne 10. 7. 2020, s katerim je zemljiškoknjižni sodniški pomočnik na podlagi izvršljive odločbe Ministrstva za okolje in prostor RS, aa/bb z dne 4. 6. 2020 dovolil vpis zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje pri nepremičninah, navedenih v uvodu sklepa, last oziroma solast nasprotnih udeležencev. Navedlo je, da nasprotna udeleženca v ugovoru nasprotujeta listini, ki je bila podlaga za vpis zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje. V samo pravilnost ali utemeljenost listine, ki je bila podlaga za vpis, pa se v zemljiškoknjižnem postopku pri odločanju o vpisu ni dopustno spuščati. Zemljiškoknjižni postopek je namreč posebna vrsta nepravdnega postopka, za katerega velja načelo formalnosti postopka, in se lahko presoja le, ali so podani pogoji, ki jih za dovolitev vpisa zahteva 148. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, pa le-to odloča samo o pogojih za dovolitev vpisa iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, med drugim tudi, če listina, na podlagi katere zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ZZK-1 določa za listine, ki so podlaga za vpis. Pri zaznambi kot glavnemu vpisu v zemljiško knjigo mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom. Za zaznambo v zemljiški knjigi zadostuje, da je listina, ki je bila podlaga za zaznambo nedovoljene gradnje, izvršljiva upravna odločba, kar odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE K. z dne 4.6.2020, je.

2Zoper sklep sta nasprotna udeleženca vložila pritožbi z enako vsebino. Uveljavljata vse pritožbene razloge, sklep je nezakonit. Zoper odločbo, ki je podlaga za vpis, je nasprotni udeleženec M.Z. vložil pritožbo, skladno s pravnim poukom. V konkretnem primeru je pritožba zato suspenzivno, odložilno pravno sredstvo. Do vročitve odločbe o pritožbi stranki, se odločba ne more izvršiti (5. točka drugega odstavka 224. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Šele tedaj postane odločba izvršljiva. Glede na izrek odločbe, da se nemudoma pošlje zemljiški knjigi, bi postala izvršljiva kljub temu, da je zoper odločbo vložena pritožba. V takem primeru gre za kršitev ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva po 25. členu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju URS). Iz obrazložitve inšpekcijske odločbe izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve na podlagi 30. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Toda iz navedene določbe izhaja, da to velja le v primeru, če s posebnim zakonom ni določeno drugače, kar je in sicer v 229. in 236. členu ZUP. Odločba inšpektorja torej še ni izvršljiva, ker o pritožbi zoper njo še ni odločeno. Inšpektorat je kršil pravila, tudi ni navedel morebitnih izjem po drugem odstavku 236. člena ZUP, zato je tudi izpodbijani sklep nezakonit.

3Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, je odgovorilo na pritožbo. Opozarja, da je odločba izvršljiva, na kar je bila inšpekcijska zavezanka opozorjena tudi v izreku odločbe.

4Pritožbi nista utemeljeni.

5Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem odloča o tem vpisu (147. člen ZZK-1). Vpis dovoli, če so podani pogoji iz 148. člena ZZK-1. Prvostopenjsko sodišče je obstoj teh pogojev ugotovilo. V obravnavani zemljiškoknjižni zadevi je sodišče prve stopnje opravilo zaznambo prepovedi po uradni dolžnosti, na podlagi izvršljive odločbe Ministrstva za okolje in prostor RS, št. aa/bb z dne 4. 6. 2020. Gre za zaznambo kot vrsto vpisa, s katerim se opravi vpis pravnih dejstev (v konkretnem primeru prepovedi po 93. členu Gradbenega zakona, v nadaljevanju GZ). Odločba se nanaša na udeleženko in na parcelo, pri kateri je opravljen zemljiškoknjižni vpis, to izhaja iz izreka odločbe. Zemljiškoknjižni postopek je formalen postopek, v tem postopku se presoja le obstoj pogojev za zaznambo nedovoljene gradnje na podlagi obvestilu priložene listine, vprašanja njene pravilnosti pa ni moč načenjati v tem formalnem, izvedbenem zemljiškoknjižnem postopku. Iz 98. člena ZZK-1 (ki se glede zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporablja skladno s 100. a členom ZZK-1) ne izhaja, da je potrebno priložiti pravnomočno oz. dokončno odločbo; določeno je le, da mora sodišče (oz. v tem primeru upravni organ), ki je izdalo odločbo, o tem obvestiti zemljiškoknjižno sodišče in obvestilu priložiti to odločbo.

6Glede na pritožbena izvajanja pa pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da GZ zahteva takojšnje učinkovanje inšpekcijskih ukrepov ter 94. člen nalaga inšpekcijskemu organu, ki je izdal odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep v zvezi z nedovoljenim objektom ali neskladno uporabo objekta, da nemudoma obvesti zemljiškoknjižno sodišče in priloži izvršljivo odločbo, kar je storjeno (odločba je opremljena s potrdilom o izvršljivosti). Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo izrečenega inšpekcijskega ukrepa in posebnih prepovedi iz prejšnjega člena. V GZ in tudi ne v določbah ZIN in ZZK-1 ni podlage za zaključek, ki ga ponuja pritožba, da bi bila za vpis zaznambe prepovedi iz inšpekcijske odločbe v zemljiški knjigi potrebna dokončnost oz. pravnomočnost upravne odločbe. Zoper odločbo inšpektorja ima posameznik pritožbo, ki pa ne zadrži izvršitve (30. člen ZIN). Tudi sicer ZUP v 3. točki prvega odstavka 224. člena določa, da odločba postane izvršljiva, ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve, ter izjeme predvideva tudi drugi odstavek 236. člena ZUP.

7Pritožbi zato nista utemeljeni ter ju je pritožbeno sodišče kot neutemeljeni zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).