VSL Sklep IV Cpg 154/2021

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep registrskega sodišča delno spremeni tako, da se predlog za vpis zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne.

III. Pritožnik in udeleženka A. A. sama nosita stroške pritožbenega postopka.

1Registrsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožbi zoper sklep opr. št. Srg 01/37468 z dne 30. 10. 2020 ugodi, sklep opr. št. Srg 01/37468 z dne 30. 10. 2020 se razveljavi in se vzpostavi prejšnje stanje v sodnem registru.

2Zoper sklep se je pritožil preko pooblaščenca subjekt vpisa in uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli predlagani vpis spremembe v sodni register to je vpis izbrisa prokure iz sodnega registra pri subjektu vpisa.

3Na pritožbo je odgovorila A. A., na katero se sprememba vpisa nanaša. Sodišču druge stopnje je predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4Pritožba subjekta vpisa je delno utemeljena.

5Registrsko sodišče je odločalo o predlogu za vpis spremembe pri subjektu vpisa glede izbrisa prokure A. A., ki temelji na sklepu družbe T. d. o. o., z dne 26. 10. 2020, ki ga je sprejel direktor B. B. S sklepom z dne 30. 10. 2020 je bil vpis spremembe dovoljen. Zoper sklep se je pritožila A. A. Registrsko sodišče ji je z izpodbijanim sklepom ugodilo.

6Iz nosilnih razlogov izpodbijanega sklepa izhaja presoja sodišča prve stopnje, da če je v družbeni pogodbi določeno, da prokurista imenuje skupščina in je torej skupščina tisti organ družbe, ki odloča o postavitvi prokurista, lahko prokuro prekliče le skupščina. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v družbeni pogodbi ni določila o preklicu prokure, je svojo presojo oprlo na določbe 33., 36., 38.a in 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki opredeljujejo institut prokure, odpravo nasprotja interesov ter zadeve o katerih odloča skupščina ter na določbo 74. člena Obligacijskega zakonika (OZ), iz katere izhaja, da je pooblastilo enostranski pravni posel, ki ga lahko prekliče le pooblastitelj.

7Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je taka njegova odločitev arbitrarna. Za arbitrarno oziroma samovoljno odločitev sodišča, ki pomeni kršitev 22. člena Ustave¹ (in sicer z vidika prepovedi sodniške samovolje in z vidika obveznosti sodišča do opredelitve) gre namreč (tudi tedaj), če za odločitev sodišča ni moč najti opore v zakonu oziroma možnih razlagah zakonskih določb. Sodišče prve stopnje je za svojo, s pritožbo izpodbijano odločitev, navedlo relevantne zakonske določbe, na njih oprlo svojo logično razlago glede spornega vprašanja v tej zadevi in končni sklep, ki ga je ustrezno argumentiralo. S tem je jasno navedlo razloge glede odločilnih dejstev, zato odločitev sodišča prve stopnje ni samovoljna oziroma arbitrarna, s tem pa tudi ni podan pritožbeno zatrjevan poseg v ustavno pravico pritožnika do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Sodišče prve stopnje je v svoji obrazložitvi res navedlo tudi, da sta poslovodja in pritožnica (prokuristka) lastnika subjekta vpisa vsak 50% poslovnega deleža in da obstajajo med njima nesoglasja, kar nima neposredne opore v trditvah strank postopka, vendar pa te navedbe ne predstavljajo odločilnih razlogov, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Razloge za svojo odločitev je sodišče prve stopnje po presoji pritožbenega sodišča pravilno iskalo in našlo v določbah ZGD-1 in OZ ter jih tudi podrobno pojasnilo. Zato so neutemeljeni tudi pritožbeni očitki, da odločitve ni mogoče preizkusiti in da sodišče prve stopnje ni navedlo zakonske podlage za svojo odločitev. Izpodbijani sklep vsebuje tako razloge o odločilnih dejstvih kot tudi navedbo materialnega prava, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, zato očitane kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP niso podane.

8Pri tem so neutemeljeni tudi pritožbenimi očitki, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb A. A. (tedaj pritožnice), da je bil vpis v sodni register izveden na podlagi nepravnomočnega sklepa. Te pritožbene trditve za odločitev iz izpodbijanega sklepa niso bile bistvenega pomena, saj je sodišče prve stopnje pritožbi pritožnice ugodilo že iz drugih razlogov oziroma je bila njena pritožba utemeljena na drugih pravnih podlagah, zato se sodišču prve stopnje v utemeljenost vseh preostalih pritožbenih razlogov ni bilo potrebno spuščati (načelo ekonomičnosti, 11. člen ZPP).

9Iz notarskega zapisa notarja C. C. Družbene pogodbe družbe T. d. o. o., SV 01/15 z dne 2. 4. 2015 (v nadaljevanju Družbena pogodba) izhaja, da skupščina (med drugim) odloča tudi o postaviti prokurista in poslovnega pooblaščenca (tretji odstavek 14. člena). Iz 17. člena Družbene pogodbe nadalje izhaja, da lahko družba podeli prokuro eni ali več osebam in da se prokura lahko vsak čas prekliče. Iz Družbene pogodbe torej neposredno ne izhaja kateri organ prokuro prekliče. Sodišče prve stopnje je zato pravilno iskalo odgovor, potreben za rešitev, v določbah ZGD-1 in OZ.

10Pritožbena navedba, da če odloča o postavitvi prokurista skupščina, to ne pomeni, da je pooblastitelj skupščina, je na načelni ravni pravilna, saj predstavlja skupščina družbe z omejeno odgovornostjo le njen organ, ki odloča v imenu in za račun družbe o tistih zadevah, za katere tako določa zakon in družbena pogodba. Pooblastilo v obliki prokure podeli družba (prvi odstavek 33. člena ZGD-1, enako tudi prvi odstavek 17. člena Družbene pogodbe). Torej je pooblastitelj družba. V konkretnem primeru je nadalje vprašanje kdo v imenu in za račun družbe odloča o postavitvi prokurista. Glede na določbo tretjega odstavka 14. člena Družbene pogodbe odloča o podelitvi prokure skupščina kot organ družbe. A iz Družbene pogodbe ne izhaja, da je skupščina tudi tista, ki prokuro prekliče. Prav tako iz Družbene pogodbe tudi ne izhaja, da o preklicu prokure odloča poslovodja. Zato je stališče pritožbe, da je sodišče prve stopnje odločilo v nasprotju z jasnimi določbami ZGD-1 in OZ ter družbeno pogodbo napačno. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zavzelo stališče, da je v primeru take pravne praznine logičen sklep ta, da je za preklic prokure pristojen prav tisti organ družbe, ki je odločal o njeni podelitvi. Za tako svojo odločitev je sodišče prve stopnje razloge pravilno iskalo tudi v 505. členu ZGD-1. Določba Družbene pogodbe, ki govori o podelitvi prokure, je namreč skladna z določbo 505. člena ZGD-1, iz katere izhaja, da družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo odločajo med drugim tudi o postavitvi prokurista. Iz vrste zadev, ki so naštete v navedenem členu ZGD-1 kot tudi v tretjem odstavku 14. členu Družbene pogodbe pa izhaja, da družbeniki po eni strani odločajo skupno o bistvenih vprašanjih, od katerih je odvisen obstoj družbe, po drugi strani pa tudi o zadevah, pri katerih obstaja možnost nasprotujočih si interesov med skupščino in poslovodjem. Ena od takšnih zadev je tudi postavitev prokurista, zato, četudi drži pritožbena trditev, da že 33. člen ZGD-1 na splošno dopušča, da družba podeli prokuro, kar izhaja tudi iz 17. člena Družbene pogodbe, je zaradi možnosti obstoja nasprotujočih si interesov, samo odločanje o tem glede na ureditev v ZGD-1 (7. alineja 505. čl.), v pristojnosti družbenikov, torej skupščine (1. odst. 507. čl. ZGD-1), če družbeniki v pogodbi odločitve o preklicu prokure niso prepustili poslovodji.² Ker Družbena pogodba določb o tem kdo lahko prekliče prokuro nima, je za presojo pristojnosti organov družbe za preklic prokure potrebno uporabiti navedene zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe na splošni ravni, ki zahteva, da če iz Družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le-ta v pristojnosti skupščine. Zato ne držijo ravno obratne pritožbene trditve, da če družbena pogodba ne določa drugače, je to v pristojnosti poslovodje, ki družbo zastopa in izraža njeno voljo nasproti tretjim. Navedeno sicer drži, vendar ne v primerih, ko je odločanje o določenih vprašanjih glede družbe prepuščeno skupščini. Podelitev prokure, s tem pa tudi njen preklic, je glede na obrazloženo, v obravnavanem primeru v pristojnosti skupščine in ne poslovodje.

11Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožbi A. A. ugodilo tako, da je sklep registrskega sodišča z dne 30. 10. 2020 razveljavilo in odločilo, da se vzpostavi prejšnje stanje v sodnem registru, hkrati pa ni zavrnilo predloga za vpis spremembe,³ navedeno pomeni, da o samem predlogu za vpis ni bilo odločeno, čeprav bi moral biti glede na vsebino odločitve le-ta zavrnjen. Tako stanje je terjalo delno ugoditev pritožbi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1) tako, da se predlog za vpis zavrne. Pritožbeno sodišče je pritožbi zato delno ugodilo in sklep registrskega sodišča delno spremenilo tako, da se tudi predlog za vpis zavrne, v preostalem delu pa pritožbo zavrnilo (39. člen ZSReg). Navedena odločitev sodišča druge stopnje v vsebinskem smislu izpodbijane odločitve ne spremeni v ničemer in gre le za navidezno ugoditev pritožbi.

12Izrek o pritožbenih in stroških postopka z odgovorom na pritožbo temelji na prvem odstavku 18. člena ZSReg. V registrskem postopku vsak udeleženec plača svoje stroške, zato je sodišče druge stopnje odločilo, da pritožnik in udeleženka A. A. nosita vsak svoje pritožbene stroške.

¹ Iz določbe 22. člena Ustave RS, ki opredeljuje enako varstvo pravic, izhaja, da je vsakomur zagotovljeno enako varstvo njegovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
² Prim. sklep VSK Cpg 181/2009 z dne 5. 2. 2010.
³ Iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja le, da se vzpostavi prejšnjega stanja v sodnem registru. To bi smiselno sicer lahko pomenilo, da je s tem zavrnjen tudi predlog za vpis, a izrek mora biti jasen in iz njega mora biti neposredno razvidno, da je odločeno tudi o predlogu za vpis.