36. člen ZGD-1
(prenehanje prokure)
Prokura se lahko vsak čas prekliče.
- VSL sklep Cst 50/2021Višje sodišče v Ljubljani · 2021
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
- VDSS sodba Pdp 703/2010Višje delovno in socialno sodišče · 2010
Tožnik je bil predhodno na seji nadzornega sveta s funkcije prokurista krivdno odpoklican, na seji je bil seznanjen z očitanimi kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je izjavil, da sprejema vsako voljo nadzornega sveta. Upoštevaje, da je individualno pogodbo o zaposlitvi sklenil za opravljanje funkcije prokurista (in ne kot „običajni“ delavec, ki je pri delu podrejen delodajalcu), mu tožena stranka dodatnega zagovora pred osebo, pooblaščeno za podajo odpovedi (vršilcem dolžnosti predsednika uprave) ni bila dolžna omogočiti. Ker zagovora ni bila dolžna omogočiti, tudi ni bila dolžna vročiti pisne obdolžitve oziroma mu ni bila dolžna posebej pisno pojasniti razloga, zaradi katerega je nameravala podati odpoved.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 17. 2. 2021Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL sklep Cst 50/2021Višje sodišče v Ljubljani · 17. 2. 2021
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
- VDSS sodba Pdp 703/2010Višje delovno in socialno sodišče · 18. 8. 2010
Tožnik je bil predhodno na seji nadzornega sveta s funkcije prokurista krivdno odpoklican, na seji je bil seznanjen z očitanimi kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in je izjavil, da sprejema vsako voljo nadzornega sveta. Upoštevaje, da je individualno pogodbo o zaposlitvi sklenil za opravljanje funkcije prokurista (in ne kot „običajni“ delavec, ki je pri delu podrejen delodajalcu), mu tožena stranka dodatnega zagovora pred osebo, pooblaščeno za podajo odpovedi (vršilcem dolžnosti predsednika uprave) ni bila dolžna omogočiti. Ker zagovora ni bila dolžna omogočiti, tudi ni bila dolžna vročiti pisne obdolžitve oziroma mu ni bila dolžna posebej pisno pojasniti razloga, zaradi katerega je nameravala podati odpoved.