VSL Sodba PRp 155/2020

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je v uvodoma navedeni sodbi odločilo, da se zahtevi za sodno varstvo zagovornika pravne in odgovorne osebe ugodi ter se odločba o prekršku spremeni tako, da se postopek o prekršku zaradi prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1) zoper pravno osebo in zoper odgovorno osebo ustavi na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in stroški postopka bremenijo proračun. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče pri preizkusu odločbe o prekršku po uradni dolžnosti po določilih 62.a člena ZP-1 ugotovilo, da je bila storjena kršitev materialnih določb predpisa, ki določa prekršek (2. alinea prvega odstavka 62.a člena ZP-1 v zvezi s 1. točko 156. člena ZP-1) ter kršitev načela zakonitosti (prvi odstavek 28. člena Ustave), saj prekrškovni organ v opisu dejanja ni konkretiziral znakov prekrška.

2Proti sodbi vlaga pravočasno in dovoljeno pritožbo prekrškovni organ, ki uveljavlja, da sodbo izpodbija iz pritožbenega razloga po 1. točki 154. člena ZP-1, kršitve materialnih določb ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek. Meni, da je opustitev vpisa dejanskega lastnika v Register dejanskih lastnikov (RDL) prekršek, ki ga je prekrškovni organ upravičeno očital pravni in odgovorni osebi ter izdal predmetno odločbo, saj odgovorna oseba v imenu pravne osebe ni vpisala v RDL podatkov o dejanskem lastniku v roku 8 dni od njenega vpisa v PRS, ker je bila v konkretnem primeru 10. 5. 2019 vpisana kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik oseba – A. A., zakoniti zastopnik – direktor pa je ostala B. B., s čimer družba ni bila več enoosebna in je zanjo postala obveza vpisa podatkov o dejanskem lastniku tudi v RDL ter je dejanje nevpisa podatkov o svojem dejanskem lastniku v RDL po poteku roka od vpisa v PRS opustitveno dejanje in je način izvršitve prekrška „s tem, ko za pravno osebo ni vpisal“ v odločbi zadostno konkretiziran.

3Odgovor na pritožbo vlagata pravna in odgovorna oseba po zagovorniku. V odgovoru uveljavljata, da je z vpogledom v sodni register mogoče ugotoviti, da je bila družba tudi od 10. 5. 2019 dalje še vedno enoosebna družba, zato niso podani zakonski znaki očitanega prekrška, temveč je predmetna družba v skladu z določili 7. oddelka 523. člena ZGD-1 družba z enim družbenikom oziroma enoosebna družba, medtem ko je prekršek po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1 podan, če „ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku“, zato predlaga zavrnitev pritožbe prekrškovnega organa in povrnitev stroškov odgovora na pravno sredstvo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prekršek po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1 stori pravna oseba, če ne vpiše v register podatkov o svojem dejanskem lastniku ter njihove spremembe ali če vpiše napačne podatke v roku 8 dni od njegovega vpisa v Poslovni register Slovenije (PRS) ali od njegovega vpisa v davčni register, če ni vpisan v PRS, oziroma v roku 8 dni od nastanka spremembe podatkov (tretji odstavek 44. člena tega zakona), pri čemer se pravna oseba kaznuje za prekršek po prvem odstavku z globo od 6.000,00 do 60.000,00 EUR, odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek pa po drugem odstavku z globo od 400,00 do 2.000,00 EUR.

6Po tretjem odstavku 44. člena istega zakona so dolžni poslovni subjekti iz 35., 36. in 37. člena tega zakona, razen: samostojni podjetniki posamezniki; posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost; enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter neposredni in posredni proračunski uporabniki v register vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v roku 8 dni od vpisa poslovnega subjekta v PRS ali davčni register, če niso vpisani v PRS, oziroma v roku 8 dni od nastanka spremembe podatkov.

7ZPPDFT-1 je specialni predpis, ki določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb (prvi odstavek 1. člena) ter se z njim v pravni red Republike Slovenije prenašajo Direktiva (EU) št. 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. 5. 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma ter spremembe predhodnih uredb in direktiv (drugi odstavek 1. člena) ter tudi samostojno določa pojme in področje uporabe v poglavju 1.2., zato ZPPDFT-1 predstavlja specialni predpis v odnosu do ZGD-1. Zagovornik pravne in odgovorne osebe se tako neutemeljeno sklicuje na določila ZGD-1 v zvezi s pojmom družba z enim družbenikom oziroma enoosebna družba. ZPPDFT-1 v poglavju 3.3.2.2. „dejanski lastnik“ in podpoglavju 3.3.2.2.1 „ugotavljanje dejanskega lastnika“ določa, da je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali jo kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija (33. člen), iz tega sledi obveznost ugotavljanja dejanskega lastnika. 39. člen „dejanski lastnik enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo“ določa, da se šteje, da je dejanski lastnik stranke, ki je enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, fizična oseba, ki je edini družbenik te stranke, če je hkrati tudi njen edini zastopnik, v kolikor pri izvajanju pregleda stranke ni ugotovljeno drugače.

8V luči teh zakonskih določil je zato potrebno presojati dejansko stanje in je potrebno, če se ugotovi, da gre za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, pri kateri je fizična oseba edini družbenik te stranke in hkrati tudi njen edini zastopnik, postopek ustaviti.

9Ob preizkusu razlogov izpodbijane sodbe v zvzi z odločbo prekrškovnega organa in pregledu spisovnih podatkov višje sodišče ugotavlja, da prekrškovni organ navedenih določil ni upošteval.

10FURS je izdal zoper pravno osebo C. d.o.o. in odgovorno osebo B. B. zaradi kršitve tretjega odstavka 44. člena ZPPDFT-1 ter storitve prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena istega zakona plačilni nalog št. DT 71010-12556/2019-2(10-560-08) z dne 30. 8. 2019 z navedbo, da direktorica za pravno osebo ni vpisala podatka o dejanskem lastniku v roku 8 dni od vpisa v PRS, to je od dne 19. 6. 2018, s čimer je bila 28. 6. 2018 kršena določba tretjega odstavka 44. člena ZPPDFT-1. Po (dne 6. 9. 2019 priporočeno vloženi) zahtevi za sodno varstvo pa je prekrškovni organ ob preizkusu dovoljenosti in utemeljenosti zahteve za sodno varstvo (ZSV) izdal pod št. DT 71010-12556/2019-2(10-560-08) dne 30. 9. 2019 odločbo o prekršku (l.št. 21 do 23), ki je bila po vložitvi zahteve za sodno varstvo pravne in odgovorne osebe po zagovornikih (9. 10. 2019) tudi predmet presoje okrajnega sodišča kot pritožbenega organa. V novi odločbi pa pravni osebi in odgovorni osebi očita storitev prekrška 21. 5. 2019 z navedbo, da direktorica pravne osebe C. d.o.o. B. B. ni v roku 8 dni od vpisa v PRS, to je od 10. 5. 2019 vpisala podatkov o dejanskem lastniku, zato je bila 21. 5. 2019 kršena določba tretjega odstavka 44. člena ZPPDFT-1 ter storjen prekršek po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1. V obrazložitvi odločbe je pojasnjeno, da je odločba o prekršku posledica dne 6. 9. 2019 vložene zahteve za sodno varstvo, pri čemer (zapis na strani 3/5) je bilo v postopku obravnave zahteve za sodno varstvo ugotovljeno: „storilca na datum prekrška v PN št. 71010-12556/2019-2 nista storila, saj na navedeni datum prekrška (28. 6. 2018) zanj ni obstajala obveznost vpisa v RDL, ker je bila družba v tistem času enoosebna družba, katera pa ni bila zavezana k vpisu v RDL.“

11Iz take obrazložitve odločbe in izreka pod I, da se s to odločbo nadomesti plačilni nalog z dne 30. 8. 2019, je tako razvidno, da je prekrškovni organ zlorabil pravno sredstvo (zahtevo za sodno varstvo), zato, da je pravni in odgovorni osebi izdal novo odločbo o prekršku z novim datumom storitve prekrška in tudi z novim očitkom (da gre v sedanjem primeru za družbo, ki ni več enoosebna družba z omejeno odgovornostjo), medtem ko bi moral v primeru poštene obravnave zahteve za sodno varstvo postopek zoper pravno osebo in odgovorno osebo glede s plačilnim nalogom očitanega prekrška (storjenega 28. 6. 2018) ustaviti, saj je ugotovil, da je bila pravna oseba C. d.o.o. enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, zato niso bili izpolnjeni znaki prekrška po 3. točki prvega odstavka 167. člena ZPPDFT-1, katerega storitev je prekrškovni organ storilcema pravni osebi in odgovorni osebi očital s plačilnim nalogom. Prekrškovni organ tudi ni upošteval, da je dejanje historično omejeno z izdajo plačilnega naloga in tako z novo odločbo o prekršku (izdano po vloženi zahtevi za sodno varstvo) ne more spreminjati v bistvenem delu niti opisa prekrška niti datuma prekrška. Tudi iz komentarja k 63. členu ZP-1 „odločanje prekrškovnega organa“ (komentar dr. Z. Fišerja na strani 481 ZP-1 s komentarjem Petre Čas in drugih avtorjev, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2018) izhaja, da je zahteva za sodno varstvo enostransko pravno sredstvo, ki je na voljo samo obrambi, zato je treba šteti, da ima pravovarstveno potrebo le za uveljavljanje tistih kršitev, ki so obrambi v korist in ni dopustno, da bi prekrškovni organ (tudi z uporabo pooblastil iz tega člena) spremenil odločbo na slabše, medtem ko je to za sodišče izrecno prepovedano v dvanajstem odstavku 65. člena ZP-1.

12V primeru ugotovitve, da je prišlo do statusne spremembe in pravna oseba C. d.o.o. ni (več) enoosebna družba z omejeno odgovornostjo, pri kateri je fizična oseba edini družbenik in hkrati tudi edini zastopnik ter mora zato izpolniti obveznosti iz tretjega odstavka 44. člena ZPPDFT-1 in v roku 8 dni od nastanka spremembe podatkov vpisati v RDL podatke o svojem dejanskem lastniku, bi moral prekrškovni organ izdati povsem novo odločbo o prekršku z določno navedbo, kdaj je prišlo do spremembe in kdaj je nastopila obveza direktorice pravne osebe, da za pravno osebo v RDL vpiše podatke o dejanskem lastništvu v roku 8 dni.

13Ob pregledu izreka odločbe o prekršku DT 71010-12556/2019-6(10-560-08) z dne 30. 9. 2019 tudi višje sodišče ugotavlja, da izrek ni konkretiziran, ker iz njega sploh ne izhaja to, kar sicer v pritožbi navaja prekrškovni organ, da je bil 10. 5. 2019 kot edini ustanovitelj in dejanski lastnik vpisan A. A., medtem ko je bila kot zakoniti zastopnik – direktor vpisana B. B., zato družba ni bila več enoosebna. Le iz razlogov odločbe o prekršku (str. 3/5) izhaja, da je bila 28. 6. 2018 družba enoosebna družba, ki ni bila zavezana k vpisu v RDL, (str. 4/5) pa, da 10. 5. 2019 družba ni bila več enoosebna družba. Razlogi odločbe o prekršku pa lahko le pojasnjujejo navedbe izreka, ne morejo pa nadomestiti vsebine izreka, temveč morajo biti vsi znaki prekrška razvidni že iz izreka odločbe o prekršku, ker postane pravnomočen in izvršljiv le izrek. Če odločba prekršku nima konkretizacije, pa glede na sodno prakso Vrhovnega sodišča to pomeni, da je prekrškovni organ zagrešil kršitev materialnega prava in je potrebno postopek o prekršku ustaviti na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

14Navedeno izkazuje, da je pravna podlaga za ustavitev postopka v konkretnem primeru pravilna, saj je iz tega razloga ustavilo postopek o prekršku zoper pravno osebo C. d.o.o. in odgovorno osebo B. B. tudi sodišče prve stopnje, ki je pri pregledu odločbe o prekršku po uradni dolžnosti po določilih 62.a člena ZP-1 ugotovilo kršitev. Nepravilni so sicer razlogi sodbe „če je prekrškovni organ pravno osebo in njeno odgovorno osebo spoznal za odgovorni za prekršek, ki naj bi bil storjen z opustitvijo dolžnostnega ravnanja odgovorne osebe pravne osebe, potem bi moral takšen očitek že v izreku odločbe o prekršku tudi konkretizirati tako, da bi navedel konkretno ravnanje, ki bi ga morala opraviti odgovorna oseba pravne osebe“, saj po stališču Vrhovnega sodišča RS ni potrebno v konkretizaciji ponavljati abstraktnih znakov prekrška, kar je primer v konkretni zadevi, ko je .v izreku odločbe o prekršku jasno navedeno, da bi morala direktorica kot odgovorna oseba pravne osebe vpisati podatek o dejanskih lastnikih pravne osebe v RDL v zakonsko predpisanem roku (8 dni). Pač pa utemeljeno sodišče ugotavlja in v točki 6 razlogov sodbe navaja, da bi moralo biti v izreku odločbe konkretizirano, kateri podatek ali podatki so bili spremenjeni in 10. 5. 2019 vpisani v PRS, pa jih odgovorna oseba pravne osebe ni vpisala v RDL v zakonsko določenem roku, saj je tudi višje sodišče ugotovilo, da odločba o prekršku ne vsebuje v izreku navedbe, da je prišlo do spremembe lastništva in to v taki obliki, da ne gre več za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo, pri kateri je fizična oseba edini družbenik te stranke, zato bi morala direktorica kot odgovorna oseba pravne osebe (v smislu odgovorne osebe po prvem odstavku 15.a člena ZP-1, ki stori prekršek s svojim dejanjem, to je s storitvijo ali opustitvijo pri opravljanju dejavnosti pravne osebe) v 8 dneh po spremembi lastništva oziroma vpisa v PRS vpisati ime dejanskega lastnika pravne osebe v RDL.

15Zaradi navedenega je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena pritožbo prekrškovnega organa, ki neutemeljeno meni, da je zadostil konkretizaciji zgolj z navedbo „s tem, ko za pravno osebo ni vpisal“ zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to sodišče pravilno na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo postopek, ker dejanje (zaradi nekonkretizacije izreka) ni prekršek.

16Posledično je pravilno odločilo tudi glede na določbo četrtega odstavka 144. člena ZP-1, da stroški postopka, ki je bil ustavljen, bremenijo proračun. O priglašenih stroških postopka bo po dokončno vloženem stroškovniku (tega lahko vloži zagovornik v roku treh mesecev po prejemu sodbe o ustavitvi postopka) odločilo sodišče prve stopnje.