VSL Sklep VII Kp 23697/2015

Pritožba oškodovanca kot tožilca A. A. se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ne ugodi prošnji oškodovanca kot tožilca A. A. za oprostitev plačila sodne takse naslovljene kot „ugovor zoper plačilni nalog Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 25. 5. 2020“, dopolnjene z dne 24. 6. 2020. Sklenilo je še, da je oškodovanec kot tožilec A. A. dolžan plačati sodno takso v skupni višini 460,00 EUR, po plačilnem nalogu Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. IV K 23697/2015 z dne 25. 5. 2020, v roku 15 dni od prejema izpodbijanega sklepa.

2Zoper sklep se je pritožil oškodovanec kot tožilec, smiselno zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi v celoti ter s tem oškodovanca kot tožilca oprosti plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Po proučitvi podatkov spisa in presoji razlogov izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo ter svojo odločitev prepričljivo obrazložilo, uporabilo pa je tudi pravilno pravno podlago. V pritožbi zatrjevane kršitve niso podane.

5Oškodovanec kot tožilec v pritožbi pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa v delu, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da oškodovanec kot tožilec ni zaposlen, da v preteklih šestih mesecih ni prejel dohodkov iz naslova dela oziroma zaposlitve, je pa prejel dividende v višini 3.095,75 EUR ter katastrski dohodek v višini 41,66 EUR. Pritrjuje obrazložitvi v izpodbijanem sklepu glede določbe prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) ter navaja, da oškodovanec kot tožilec nedvomno izpolnjuje pogoj do taksne oprostitve na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1. Delnice s katerimi razpolaga oškodovanec kot tožilec predstavljajo njegov vir preživetja, ZST-1 pa z nobeno določbo ne opredeljuje oz. ne govori o delnicah in ostalem premoženju prosilca na podlagi katerega bi se lahko sodna taksa tudi zaračunala. Navaja še, da oškodovanec kot tožilec tudi po izvedbi prvostopenjskega sodišča ne dosega oz. presega dva kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ZBPP), ki znaša od 1. 1. 2019 dalje 392,75 EUR (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih – ZSVarPre), to je 785,50 EUR neto zneska na mesec. Pritožbene navedbe niso utemeljene.

6Prvi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njegovi družinski člani. Šesti odstavek 11. člena ZST-1 nadalje določa, da je ne glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1, do celotne oprostitve plačila taks upravičena (tudi) stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč. V 13. členu ZBPP je določeno, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki ga določa Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre).

7Materialni položaj prosilca in njegove družine se tako ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, pri čemer se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe ZSVarPre v povezavi z določbami Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ZUPJS (tako določata 13. in 14. člen ZBPP ter 5. in 11. člen ZSVarPre). Na podlagi določb zgoraj citiranih zakonov se materialni položaj prosilca (dohodki in premoženje) presoja preko t.i. dohodkovnega (drugi odstavek 13. člena ZBPP v zvezi z 12. členom ZUPJS in 8. členom ZSVarPre) in t.i. premoženjskega kriterija (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi s 17. členom ZUPJS).

8Prvostopenjsko sodišče je pri presoji t.i. dohodkovnega kriterija v tč. 4 izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo neto dohodek oškodovanca kot tožilca, ki sicer ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka tj. 804,36 EUR.¹ Vendar pa mora biti za dodelitev redne brezplačne pravne pomoči poleg dohodkovnega kriterija izpolnjen še t.i. premoženjski kriterij, po katerem vrednost prosilčevega premoženja oz. premoženja njegove družine ne sme presegati 48-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej skupno 19.304,64 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre).

9Sodišče prve stopnje je na podlagi pridobljenih podatkov o premoženjskem stanju oškodovanca kot tožilca ugotovilo, da je oškodovanec kot tožilec lastnik več nepremičnin ter lastnik vrednostnih papirjev v skupnem znesku 79.765,00 EUR. Slednje oškodovanec kot tožilec v pritožbi ne izpodbija in takšnim ugotovitvam sodišča prve stopnje tudi smiselno pritrjuje, ne strinja pa se, da se tudi vrednostni papirji upoštevajo pri presoji premoženjskega stanja za oprostitev plačila sodne takse. O tem, katero premoženje prosilca in njegovih družinskih članov se pri premoženjskem kriteriju v izračun sploh všteva, govori določba 17. člena ZUPJS. Na podlagi 5. točke prvega odstavka 17. člena ZUPJS se v premoženje osebe štejejo tudi vrednostni papirji. Čeprav ZST-1 delnic oz. vrednostnih papirjev izrecno ne omenja, pa se kot zgoraj pojasnjeno, ZST-1 v šestem odstavku 11. člena sklicuje na določbe ZBPP, le ta pa nadalje na določbe ZUPJS in ZSVarPre. Sodišče prve stopnje je zato pri premoženjskem stanju, relevantnem za odločitev o oprostitvi plačila sodne takse, pravilno upoštevalo premoženje oškodovanca kot tožilca iz naslova vrednostnih papirjev v višini 79.765,00 EUR. Slednji znesek pa večkrat presega 48-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka. Ker ima oškodovanec kot tožilec premoženje v vrednosti več kot 19.304,64 EUR, na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre ne izpolnjuje materialnega pogoja za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči, posledično pa tudi ne pogoja za oprostitev plačila sodne takse na podlagi šestega odstavka 11. člena ZST-1.

10Sodišče prve stopnje pa je pravilno ugotovilo, da oškodovanec kot tožilec tudi na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1 ne izpolnjuje pogoja za oprostitev plačila sodne takse, saj lahko oškodovanec kot tožilec potrebno premoženje za pridobitev sredstev v višini 460,00 EUR unovči s prodajo vrednostnih papirjev, brez tveganja, da bi se mu občutno zmanjšala sredstva, ki so potrebna za njegovo preživetje. Takšnemu stališču pritrjuje tudi sodišče druge stopnje. Znesek v višini 460,00 EUR, glede na vrednost delnic v znesku 79.765,00 EUR, ne ogroža preživetja oškodovanca kot tožilca, zato tudi po oceni sodišča druge stopnje oškodovanec kot tožilec razpolaga z vrednostnimi papirji v takšni višini, da bi lahko brez tveganja za svoje preživetje, potreben znesek za plačilo sodne takse, pridobil s prodajo vrednostnih papirjev.

11Oškodovanec kot tožilec v nadaljevanju pritožbe obširno pojasnjuje kakšno je stanje in vrednost njegovih nepremičnin ter opisuje dogodke povezane z njegovimi nepremičninami, vendar so takšne pritožbene navedbe, glede na razloge izpodbijanega sklepa, povsem irelevantne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ima oškodovanec kot tožilec dovolj premoženja za plačilo sodne takse že na podlagi vrednostnih papirjev, zato nadalje vrednostni nepremičnin, ki so v lasti oškodovanca kot tožilca, utemeljeno sploh ni ugotavljalo, saj slednje ni bilo potrebno. Brezpredmetno je zato pritožnikovo pojasnjevanje, kakšna je vrednost in stanje njegovih nepremičnin, saj izpodbijani sklep v razlogih za zavrnitev prošnje oškodovanca kot tožilca za oprostitev plačila sodne takse, v celoti temelji le na njegovem premoženju iz naslova vrednostnih papirjev, ne pa tudi iz naslova vrednosti nepremičnin.

12Pritožbeno sodišče v postopku ni zaznalo kršitev, ki jih mora preizkusiti po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP). Ker pritožba oškodovanca kot tožilca ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Na podlagi določbe prvega odstavka 8. člena ZSVarPre osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. 8. 2019 dalje znaša 402,18 EUR.