VSL Sklep Cst 425/2020

I. Pritožba upnika N. d. o. o se zavrže.

II. Pritožbi upnika S. d. o. o. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom F. d. o. o., ..., matična številka: ..., davčna številka: ...

2Zoper sklep se pritožujeta upnika N. d. o. o. in S. d. o. o., oba iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Pritožbenemu sodišču oba predlagata, da njunima pritožbama ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog dolžnika za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zavrne.

3Dolžnik je na obe pritožbi odgovoril. Za obe pritožbi trdi, da sta neutemeljeni in pritožbenemu sodišču predlaga njuni zavrnitvi.

4Pritožba upnika N. d. o. o. ni dovoljena, pritožba upnika S. d. o. o. pa ni neutemeljena.

K pritožbi upnika N. d. o. o.:

5Upnik N. d. o. o. v svoji pritožbi trdi, da ima terjatev do dolžnika v višini 12.852,19 EUR, medtem ko dolžnik do njega terjatve v višini 169.683,06 EUR nima, saj dolžnik upnika v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. Št. VL 53295/2020 neutemeljeno terja za plačilo tega zneska. Dolžnik s tem prikazuje obstoj terjatev, ki jih ni. Poleg tega upnik trdi, da posluje dolžnik na goljufiv način, zato s postopkom poenostavljene prisilne poravnave ne more uspeti.

6Iz Poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika F. d. o. o. (p. d. 6; str. 14; v nadaljevanju PFP) izhaja, da je dolžnik v svojem Seznamu navadnih terjatev do dolžnika na dan 30. 6. 2020 (5.1 točka PFP) pod zaporedno št. 7 navedel, da ime upnik N. d. o. o. do njega terjatev v višini 32.351,93 EUR. Iz Načrta finančnega prestrukturiranja (p. d. 5; v nadaljevanju NFP) izhaja, da je ključni vzrok za nastanek insolventnosti pri dolžniku nelikvidnost, ki je posledica neplačnikov, med katere sodi tudi družba N. d. o. o., ki dolguje dolžniku znesek 169.683,00 EUR iz naslova opravljenih storitev. V kasnejšem Posodobljenem seznamu terjatev z dne 4. 9. 2020 (p. d. 9), ki ga je dolžnik vložil na sodišče dne 7. 9. 2020, pa terjatev upnika N. d. o. o. ni več navedena.

7Iz četrtega odstavka 221.b člena ZFPPIPP izhaja, da učinkuje poenostavljena prisilna poravnava samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena ZFPPIPP, kar je skladno z določbo prvega odstavka 221.e člena ZFPPIPP, da ima o poenostavljeni prisilni poravnavi pravico glasovati vsak upnik, katerega terjatev do dolžnika je navedena v posodobljenem seznamu terjatev. Če upniku ni dana možnost glasovati o poenostavljeni prisilni poravnavi, nanj potrjena poenostavljena prisilna poravnava ne more imeti učinka.

8Ker terjatev upnika N. d. o. o. v Posodobljenem seznamu terjatev z dne 4. 9. 2020 (p. d. 9) ni navedena, nanj poenostavljena prisilna poravnava ne bo imela učinkov, tudi če jo bo sodišče potrdilo. Zato upnik N. d. o. o. nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave. Pravni interes mora namreč stranka imeti ves čas postopka. Terjatev upnika N. d. o. o. je bila sicer v prvotnem seznamu navadnih terjatev navedena (p. d. 6), vendar ni več navedena v posodobljenem seznamu terjatev z dne 4. 9. 2020, ki je edini pravno relevanten za glasovanje o poenostavljeni prisilni poravnavi (prvi odstavek 221.e člena ZFPPIPP).

9Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo upnika N. d. o. o. kot nedovoljeno zavrglo (četrti odstavek 343. člena in 1. točka prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi z 121. členom ZFPPIPP).

K pritožbi upnika S. d. o. o.:

10Pritožbeno sodišče glede na podatke v spisu ugotavlja, da so neutemeljene trditve dolžnika v odgovoru na pritožbo upnika S. d. o. o., da je njegova pritožba prepozna. Sklep o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave je bil objavljen skupaj z oklicem dne 5. 8. 2020. Upnik S. d. o. o. je predmetno pritožbo vložil dne 20. 8. 2020 (in ne 29. 8 .2020 kot to navaja dolžnik v odgovoru na pritožbo), kar je znotraj 15-dnevnega pritožbenega roka iz prvega odstavka v zvezi z 2. točko drugega odstavka 127. člena ZFPPIPP. Pritožba upnika S. d. o. o. je zato pravočasna.

11V pritožbi upnik S. d. o. o. trdi, da dolžnik zlorablja postopek poenostavljene prisilne poravnave za dosego nedopustnih namenov in ciljev, ki niso združljivi z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave in skuša s tem preprečiti, da bi se zoper njega pričel stečajni postopek, zavlačevati poplačilo upnikom, z uvedbo predmetnega postopka skuša pridobiti le zanj ugodne posledice, ki se kažejo v prekinitvi izvršilnih postopkov, ki so v teku zoper njega, zaradi česar upniki ne morejo priti do poplačila iz premoženja, ki potencialno še obstaja. Po trditvah upnika omogoča tako stanje direktorju prenos poslov iz dolžnika na novo ustanovljeno družbo, PFP in NFP pa prikazujeta neresnične in lažne podatke. Tako je dolžnik je v navedenih dveh dokumentih izkazoval terjatev do svojega 100% lastnika H. H. iz naslova posojila v višini 5.200 EUR in iz naslova kratkoročne poslovne terjatve v višini 80.512,99 EUR, pri čemer je zamolčal, da je H. H. pokojna, zato tudi ni več 100% lastnica dolžnika. Plačilo navedenih dveh terjatev bo dolžnik lahko prejel le od dedičev, vendar le do višine podedovanega premoženja. Pri tem dolžnik v NFP ni navedel ali zapuščinska masa po pokojni H. H. sploh obstoji, zato obstoji verjetnost, da gre za neizterljivi terjatvi. Dolžnik je v PFP in NFP navedel, da ima poslovne terjatve do petih družb. Pri tem je prikril, da je bila terjatev do družbe A. d. o. o. v višini 21.790,00 EUR zarubljena v korist upnika S. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi oziroma rubežu Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1035/2020 z dne 27. 5. 2020. Iz tega naslova dolžnik zato ne bo prejel ničesar. Dolžnik je tudi prikril, da družba N. d. o. o. nasprotuje obstoju terjatve v višini 169.683,00 EUR, jo ne priznava in je zato najmanj sporna. Če pa obstoji, je zarubljena v korist upnika S. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi oziroma rubežu Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1035/2020 z dne 27. 5. 2020, pri čemer je družba N. d. o. o. v izvršilnem postopku podala izjavo, da terjatve ne priznava. Nadalje je dolžnik prikril, da je upnik S. d. o. o. na podlagi sklepa o izvršbi oz. rubežu Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1035/2020 z dne 27. 5. 2020 zarubil tudi njegovo terjatev do družbe R., d. o. o. v višini 30.712,00 EUR, pri čemer je tudi R., d. o. o. v izvršilnem postopku podal izjavo, da terjatve ne priznava. Dolžnik je glede na navedeno v PFP in NFP neresnično navedel, da nima ločitvenih upnikov, neresnična je tudi navedba o vrednosti premoženja, ki je bistveno nižja od 580.613,88 EUR. Poleg tega dolžnik neresnično prikazuje svoje poslovne možnosti. Upnik S. d. o. o. je navedel v pritožbi, da je preveril resničnost navedb dolžnika v zvezi z naročili za izvajanje del na vsaj dveh objektih to sta OŠ B. za 55.000,00 EUR in C. za 205.000,00 EUR in dobil podatke, da dolžnik za delo na teh objektih nima sklenjenih nobenih pogodb. Prav lahko si je dolžnik lahko izmislil tudi naročila za ostale projekte, ki so precej nižje vrednosti. Upnik S. d. o. o. v pritožbi še navaja, da je dolžnik odpustil vse delavce in da nima odprtega nobenega računa, zato sploh ne more poslovati. Svoje poslovanje je preusmeril na družbo D. d. o. o., ki je bila ustanovljena 26. 3. 2020 in je v lasti njegove zunaj zakonske partnerice J. R., ki je bila prej pri dolžniku zaposlena kot prokuristka in direktorica, kar izkazuje tudi njena prednostna terjatev do dolžnika. Za vse navedeno je pritožnik priložil in predlagal izvedbo dokazov. Po trditvah pritožnika vse to pomeni, da dolžnik nima namena izpolniti obveznosti po morebiti potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi in tudi nima namena odpraviti insolventnosti, saj vse navedeno jasno kaže na njeno fiktivnost in s tem na zlorabo tega instituta.

12Dolžnik v odgovoru na pritožbo nasprotuje vsem navedbam upnika S. d. o. o. Navaja, da bo družba prešla na dediča po pokojni lastnici, ki bo prevzel tudi vse obveznosti do družbe, zato so terjatev do lastnika v celoti izterljive. Glede sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1035/2020 navaja, da še ni pravnomočen, zato je tudi terjatev do A. d. o. o. še vedno aktualna, enako pa tudi terjatev do N. d. o. o., saj ima dolžnik dokaze, s katerimi bo to dokazal. Nobeden od upnikov tako nima ločitvene pravice, saj sklepi o izvršbah še niso pravnomočni. Terjatve so zato navadne in ne ločitvene. Vrednost premoženja je prava in ne odstopa od prikazane. Glede dogovorov o poslih so vsi podatki resnični, se je pa stanje sklenjenih poslov nekoliko spremenilo. Kot težavo dolžnik vidi v tem, da nima odprtega bančnega računa. Vendar dolžnik to ureja in išče možnosti za odprtje računa. Dogovor z OŠ B. in C. je izkazana, vendar kot podizvajalec, ki nima odprtega bančnega računa, ne more izdati bančnega zavarovanja za dobro izvedbo del. Zato k delu ne more pristopiti. Izvaja pa nekatera druga manjša dela. Upnik je poizvedbe opravil pri subjektih, s katerimi dejansko ni bilo dogovora. Dolžnik ima vrhunske reference, znanja, izkušnje, obilo povpraševanja, dogovorov, zato bo hitro nadomestil izgubljene posle. Dogovarja se tudi z družbo E. d. d. Vse pa je povezano z odprtjem bančnega računa.

13Namen postopka (poenostavljene) prisilne poravnave je izvedba finančnega prestrukturiranja insolventnega dolžnika zaradi ohranitve njegovega podjema (vsaj rentabilnega dela), pri čemer pa je treba upnikom zagotoviti ugodnejše pogoje plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. V fazi odločanja o začetku postopka (praviloma) še ni vzpostavljena kontradiktornost postopka z drugimi udeleženci (upniki), na katere bi poenostavljena prisilna poravnava lahko vplivala. Sodišče zato o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo odloča na podlagi formalnega preizkusa, ali so izpolnjene procesne predpostavke iz prvega odstavka 221.d člena ZFPPIPP. Neutemeljeni so zato pritožbeni očitki upnika S. d. o. o., da sodišče prve stopnje ni napravilo ocene in se opredelilo glede vprašanja ali obstaja zadostna verjetnost, da bo s predlogom poenostavljene prisilne poravnava odpravljena insolventnost dolžnika, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Takega preizkusa zakon sodišču (praviloma) ne nalaga, zato se sodišče prve stopnje s tem pravilno ni ukvarjalo. Očitki o bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP so zato neutemeljeni.

14Sodna praksa je že izoblikovala stališče, da pa je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic¹. Čeprav je torej v postopku poenostavljene prisilne poravnave nadzorna funkcija sodišča omejena, je potrebno zagotoviti učinkovito pravno varstvo upnikom, ki nasprotujejo postopku prisilne poravnave z utemeljevanjem, da naj bi dolžnik z vložitvijo predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave zgolj zlorabljal svoje pravice. Za utemeljitev takšnega ugovora zlorabe pravice je trditveno in dokazno breme na tistemu, ki zlorabo zatrjuje².

15Po oceni pritožbenega sodišča je upnik S. d. o. o. v pritožbi podal konkretizirane in dokazno podprte navedbe v smeri zlorabe pravic, ki jim dolžnik v odgovoru na pritožbo konkretizirano nasprotuje. Če bi se pritožbene trditve glede očitno neresničnega prikazovanja finančnega položaja, vrednosti premoženja, dejanskih možnosti za nadaljnje poslovanje dolžnika in preusmerjanje poslov na drugo družbo izkazale za resnične, bi navedeno lahko predstavljalo pomembno dejstvo pri presoji upnikovih trditev o zlorabi postopka poenostavljene prisilne poravnave zaradi zavlačevanja s plačevanjem upnikom in preprečitve stečajnega postopka nad dolžnikom.

16Pritožbeno sodišče ocenjuje, da so pritožbene navedbe upnika S. d. o. o. dopustne pritožbene novote, saj jih pritožnik doslej v postopku še ni mogel uveljavljati, bi pa lahko odločilno vplivale na presojo utemeljenosti predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ker navedenih trditev pritožbeno sodišče glede na njihovo naravo zaradi varstva načela kontradiktornosti in pravice do izjave ter pravice do pravnega sredstva ne more samo prvič presojati, je bilo treba pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

¹ Prim. sklepe VSL Cst 245/2018, Cst 4/2017, Cst 796/2016, Cst 315/2015 idr.
² Prim. VS RS sklep III Ips 112/2016.