VSM Sodba III Cp 350/2020

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni v prvem odstavku točke II. izreka tako, da ta odstavek pravilno glasi:

"Oče R.L., je dolžan za preživljanje mlad. sina J. plačevati namesto preživnine, ki je bila določena s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV P52/212, z dne 10.9.2013, v znesku 100,00 EUR mesečno, na 150,00 EUR zvišano preživnino od 21.9.2016, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji, in sicer do pravnomočnosti te sodbe zapadle preživninske obroke v 15. dneh, v bodoče pa do vsakega 5. v mesecu vnaprej, v zneskih določenih s to sodbo do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in plač, odtlej pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu o uskladitvi preživnine Vlade Republike Slovenije in obvestilu pristojnega centra za socialno delo, na roke tožeče stranke P. M. M., v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti vsakega posameznega zneska preživnine dalje do plačila."

II. V presežku se pritožba zavrne ter se v točkah I., III, IV., V., VI. in v drugem odstavku točke II. potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da se mladoletni J.L. zaupa v vzgojo in varstvo mami P.M.M., s čimer je spremenilo sodno poravnavo, ki je bila sklenjena pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti pod IV P 52/2012 z dne 10. 9. 2013 (točka I izreka), nadalje je odločilo, da je oče R.L. dolžan prispevati k preživljanju mladoletnega sina J. 150,00 EUR mesečno od 21. 9. 2016 dalje, dokler bodo za to obstajali zakonski pogoji, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle preživninske obroke v 15 dneh, v bodoče pa do vsakega 5. dne v mesecu v naprej ob upoštevanju bodočih uskladitev preživnin v skladu z obvestili pristojnega Centra za socialno delo ter v presežku nad 150,00 EUR do 200,00 EUR tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka) ter odpravilo preživninsko obveznost mame P.M.M., določene s citirano sodno poravnavo (točka III izreka). Nadalje je razsodilo, da se stiki med očetom in mladoletnim sinom izvajajo v skladu z željo in voljo mladoletnega J.L. (točka IV izreka). V nadaljevanju je pod točko V v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek očeta kot tožnika, s katerim je zahteval, da se mladoletni sin zaupa v varstvo in vzgojo njemu, da preživnine ne zahteva, razen če jo določi sodišče ter da bi stiki ostali enaki kot po dogovoru do sedaj.

2Toženec - oče vlaga obsežno laično pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). V nadaljevanju se povzemajo bistvene pritožbene navedbe:

3Pritožba obsežno navaja, da je sodišče nepravilno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Ponavlja pripombe v zvezi z izvedeniškim mnenjem, katerega ocenjuje za nestrokovnega. Poudarja, da je otrok dvakrat izrazil mnenje, da bi bil pri očetu, vendar so ga ves čas prepričevali v nasprotno, da je bil sin do junija 2019 pod deljenim skrbništvom in da sta vse stroške nosila oba starša. V začetku poletja je imel sin slabe ocene in je skrival spričevalo pred očetom in ko se je želel o tem s sinom pogovoriti, se je mati postavila na stran otroka in na policiji povedala, da je otroka na smrt strah očeta. Sin mu je povedal, da je vse to naredil zaradi mame, ker je ona tako hotela. Nadalje poudarja, da sodišče ni pravilno upoštevalo, da je mati od junija do decembra 2019 bila poročena z novim partnerjem, pred tem pa je bil aktualen drugi partner. Niti sodni izvedenki niti sodnici se ni zdelo pomembno, da se dopolni izvedeniško mnenje. Izvedenka ni ugotavljala pogojev, v katerih živi toženčeva družina, saj ni opravila niti razgovora s toženčevo sedanjo ženo. Dejstvo je, da so bili stiki s sinom prekinjeni od junija 2019 do začetka decembra 2019, kar časovno sovpada s trajanjem zveze tožnice z I.M. Po odhodu bivšega moža tožnice se je začel sin z očetom dobivati in stiki normalno izvajati. Nadalje ne soglaša z izračunom preživnine, saj se sodnica ni ozirala na to, da od leta 2018 ni zaposlen in nima nobenih prihodkov, kakor tudi ne premoženja. Njegova žena ima 245,00 EUR otroških dokladov in imata BMW 316 letnik 1999. Imata še dva otroka, plačuje najemnino in vse stroške, kot dodatno zdravila za otroka, ki je v avtističnem sprektru. Znatno jim pomaga teta njegove žene. Bil je v Nemčiji na "probi" za delo, a se ni nič pametnega pokazalo. Na drugi strani ni navedeno, da tožnica dobiva otroški dodatek, ni se upoštevalo premoženje njenega moža, da tožnica živi v hiši, ki je dejansko njena, čeprav je pisana na njenega očeta in zanjo ne plačuje najemnine. Je lastnica treh avtomobilov, ker je tudi dejanska lastnica podjetja, katere direktorica je. Tako so pridobitne sposobnosti tožnice večje od 700,00 EUR na mesec. Preživnina je določena od 21. 9. 2016, čeprav so stiki do junija 2019 potekali nemoteno in deljeno, kot tudi stroški. Zdi se mu neupravičeno, da je preživnina naložena od 21. 9. 2019, čeprav je bilo skupno skrbništvo. Sodnica se je ves čas trudila, da obdrži ta primer in razsodi v korist tožnice zaradi poznanstva. Sedaj ima s sinom normalne stike in vse prej je bilo prirejeno in izmišljeno, kar pa za odločitev nikogar več ne briga.

4Tožnica v odgovoru na pritožbo zavrača pritožbene navedbe ter se zavzema za potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

5Pritožba je delno utemeljena.

6Sodišče druge stopnje je v skladu s 350. členom ZPP preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje ter ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v zadevi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pri tem ni storilo bistvenih kršitev pravil postopka na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, kot tudi ne kršitve 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo z očitkom, da sodišče ni izvedlo dokaza z angažiranjem dodatnega izvedenca psihološke stroke ter ni zaslišalo vseh prič, uveljavlja toženec, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Delno pa je potrebno pritrditi pritožbi, da je pri odločitvi o zvišanju preživninske obveznosti toženca potrebno upoštevati, da je bila med pravdnima strankama sklenjena sodna poravnava pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti IV P 52/2012 dne 10. 9. 2013, v kateri je določeno, da sta tožnica in toženec dolžna k preživljanju mladoletnega J. prispevati mesečno 100,00 EUR, kar iz točke II. izreka izpodbijane sodbe ne izhaja. Sodišče druge stopnje je zato ustrezno spremenilo ter dopolnilo prvi odstavek točke II. izreka. Pritožba pa nadalje neutemeljeno očita, da je sodišče napačno odločilo, da je toženec dolžan zvišano preživnino plačevati od 21.9.2016. Določitev začetka teka zvišane preživninske obveznosti temelji na določbi 131.c člena ZZZDR, ki določa, da lahko preživninski upravičenec zahteva preživnino od trenutka, ko je bila vložena tožba, kar je bilo 21.9.2016, zato je sodišče glede pričetka teka zvišane toženčeve preživninske obveznosti pravilno uporabilo materialno pravo, kot tudi glede odločitev o ostalih tožbenih zahtevkih (drugi odstavek 350. člena ZPP). V izogib ponavljanju sodišče druge stopnje povzema ustrezne razloge sodišča prve stopnje, na bistvene¹ pritožbene očitke pa dodaja:

7Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku matere - tožnice potem, ko je ugotovilo, da so podani pogoji za spremembo sodne poravnave, s katero je bil mladoletni sin pravdnih strank J. zaupan v varstvo in vzgojo obema staršema in sta bila oba starša dolžna k preživljanju mladoletnega sina prispevati mesečno 100,00 EUR in je bilo dogovorjeno, da bo mladoletni sin 7 dni preživel pri očetu in 7 dni pri materi in je bilo določeno stalno prebivališče mladoletnega J.L. N., M.² V obravnavanem postopku, v katerem je sodišče združeno vodilo zahtevke obeh pravdnih strank za dodelitev mladoletnega sina v varstvo in vzgojo, se je sodišče na podlagi ugotovljenih dejstev prepričalo, da med pravdnima strankama soglasja za skupno starševstvo več ni, da je med njima otežena odprta komunikacija, ki je nujna, da se institut skupnega starševstva izvaja v korist skupnega sina. Sodišče prve stopnje je ustrezne razloge navedlo v točki 19 obrazložitve ter zaključilo, da so izkazane okoliščine, s katerimi je tožnica utemeljevala svojo tožbo na dodelitev mladoletnega sina njej v vzgojo in varstvo, pri čemer je izhajalo iz temeljnega vodila zagotavljanja otrokove koristi.³ Sodišče je pravilno uporabilo določbo 102. člena ZZZDR,⁴ ki določa dolžnost staršev, da morajo svojim otrokom omogočiti pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo.

8Sodišče prve stopnje je o zadevi odločilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega izvedenega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP) in svojo odločitev tudi ustrezno obrazložilo. V točkah 16 do 18 je navedlo razloge, zakaj je sledilo zaključkom izvedeniškega mnenja. Izvedenka je svoje ugotovitve dodatno utemeljila z ustnim podajanjem izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi dne 8. 11. 2019. V mnenju je pojasnila način izdelave izvedeniškega mnenja, uporabo metod in postopkov, na podlagi katerih je prišla do zaključkov o tem, da je v otrokovo največjo korist, da bi bil zaupan v vzgojo in varstvo materi.⁵ Zaključila je, da je z vidika psiholoških kriterijev, ki vključujejo dejanske otrokove življenjske razmere pri obeh starših, starševsko funkcioniranje posameznega starša na različnih življenjskih področjih, družinske odnose in način komuniciranja, v korist mladoletnega J., da je formalno zaupan v varstvo in vzgojo materi. Sodišče je tudi pravilno odločilo, da toženčeve pripombe na izdelano izvedeniško mnenje niso povzročile dvoma v strokovnost in popolnost mnenja, zato utemeljeno ni sledilo predlogu toženca po angažiranju novega izvedenca in razloge navedlo v točki 16 obrazložitve. Toženčevo nestrinjanje z mnenjem temelji predvsem na očitku, da izvedenka ni upoštevala mnenja mladoletnega sina, da ni obiskala toženca na njegovem domu in se s tem prepričala o njegovem družinskem življenju, da ni pridobila mnenja njegove sedanje partnerke, ter da ni upoštevala dejstva, da je tožnica ob izdelavi mnenja živela z drugim partnerjem, da se je kasneje poročila in potem ponovno razšla ter da ni raziskala, zakaj je mladoletni sin v juniju 2019 pričel odklanjati stike z očetom. Sodišče druge stopnje te, sicer zelo posplošene očitke, zavrača kot neutemeljene. Izvedenka je na straneh 15 do 18 mnenja ter še dodatno na naroku, ko je bila zaslišana, pojasnila, da se je o družinskem življenju z novo partnerko toženca ustrezno seznanila na podlagi toženčevih odgovorov na njena ustna in pisna vprašanja. Izvedenka je nadalje pojasnila, da se je seznanila z mnenjem mladoletnega sina (na strani 19 mnenja) V mnenju je pojasnila, da je preštudirala spis s prilogami ter nato v nadaljevanju listinsko gradivo tudi na kratko povzela. Iz mnenja izhaja potek dela, in sicer klinično psihološki intervju s staršema ter klinično psihološki pregled mladoletnega J., povzetek sodelovanja s strokovnjaki in ustanovami.⁶

9Sodišče je nato v skupni dokazni oceni zaključke izvedenke ustrezno dokazno presojalo tudi v povezavi z ostalimi listinskimi dokazi. Izvedeniško mnenje dodatno utemeljujeta poročili CSD Murska Sobota z dne 20. 4. 2017 in z dne 5. 9. 2019.⁷ Iz zadnjega mnenja tudi izhaja, da se je toženec 4. 9. 2019 udeležil razgovora na CSD in podal svojo videnje vzrokov, zaradi katerih mladoletni sin ne želi na stike z očetom. Tako so bili v mnenju CSD te nove okoliščine tudi upoštevane in so nasprotna zatrjevanja v pritožbi neutemeljena.⁸

10Glede na pojasnjeno tudi sodišče druge stopnje meni, da je sodišče prepričljivo ugotovilo, da obstajajo na strani matere prednostne ugodnosti glede sposobnosti za nadaljnjo skrb, vzgojo in varstvo za mladoletnega sina: fizična prisotnost mame, redni osebni stiki z otrokovo učiteljico, bivanje starih staršev v neposredni bližini J. doma in tetina družina, J. ima v N. svoje prijatelje in vrstnike, njegov najljubši jezik je slovenščina in nima veselja ter zanimanja za tuje jezike, ne želi se preseliti, želi živeti v N., pri očetu na Madžarskem J. nima vrstniških prijateljev, srednjo šolo si zamišlja v Murski Soboti. Ob tem je sodišče tudi upoštevalo, kar zatrjuje pritožba, da se J. z očetom v marsičem identificira in ga poskuša posnemati, da očeta rabi. To izhaja tudi iz izjave, ki jo je toženec priložil svoji pritožbi, vendar tudi če upoštevamo njeno vsebino, le ta ne vpliva na izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje. Tako iz izvedeniškega mnenja kot tudi mnenja CSD pa tudi izhaja, da J. potrebuje tudi prisotnost očeta, zato je zelo vzpodbudno, kar izhaja iz pritožbe, da se stiki na željo mlad. sina ponovno izvajajo. Ob tem bo pomembno, da bo pristop očeta do 14. letnega sina, vzpodbuden in razumevajoč, kar poudarja CSD v svojem mnenju ter da si bosta oba starša prizadevala k strpnemu dogovarjanju glede pomembnih vzgojnih zadev. Ne glede na razpad njune življenjske skupnosti, sin ostaja njun skupen.

11Sodišče se tudi pri odločitvi o določitvi preživnine opira na ustrezne materialnopravne določbe, ki opredeljujejo preživninsko obveznost roditeljev in te določbe tudi v celoti pravilno uporabi. Sodišče prve stopnje je ustrezno presojalo posamezne potrebe 14 letnega fanta s splošno znanimi dejstvi o okvirnih cenah posameznih dobrin in storitev ter tudi kritično ocenilo navedbe matere o višini življenjskih stroškov za sinovo preživljanje ter svoje ugotovitve pojasnilo v točkah 23, 24 in 25 obrazložitve. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje so mesečni izdatki preživljanja mladoletnega sina pravdnih strank ugotovljeni realno in niso pretirani, upoštevaje tudi preživninske zmožnosti obeh staršev. Ocenilo je, da znašajo mesečne potrebe mladoletnega J. približno 458,00 EUR. Pri tem je ustrezno upoštevalo, da gre za stroške, ki večino mesečno varirajo in jih je zato ocenilo povprečno. Nadalje tudi ni mogoče pritrditi pritožbeni graji, da sodišče ni pravilno ugotovilo preživninskih sposobnosti toženca ter da ni ustrezno porazdelilo preživninskih bremen med pravdni stranki. Zmožnosti obeh roditeljev so po presoji sodišča druge stopnje dovolj zanesljivo ugotovljene. Ocena zmožnosti staršev mora biti realna, a se presoja dokaj strogo. O pritožbeni graji, da sodišče ni upoštevalo, da je toženec od leta 2018 nezaposlen, da nima premoženja, da ima družina avto BMW 316 letnik 1999 in ne letnik 2003, da plačuje najemnino, da ima z novo partnerko še dva otroka, pri čemer mora za sina kupovati draga zdravila, je potrebno odgovoriti, da je sodišče upoštevalo, da toženec živi s partnerko, s katero ima dva otroka, da živijo na Madžarskem, da nima nepremičnega premoženja, da njegova partnerka ni zaposlena, prejema pa otroški dodatek za mladoletna otroka. Sodišče je prav tako utemeljeno upoštevalo, da toženec pridobiva dohodke z delom v Nemčiji, saj je tekom postopka to večkrat sam navajal in zato zgolj s pritožbenim očitkom, da več ni zaposlen, te trditve ni mogoče upoštevati kot prepričljivo ugotovljenega dejstva.

12Pri porazdelitvi bremena preživljanja mladoletnega sina je sodišče odločilo v skladu z določbo 126. in 129. člena ZZZDR. Denarni prispevek toženca k preživljanju mladoletnega sina je bistveno nižji od deleža, ki ga bo morala prispevati mati, saj bo za pokritje mesečnih stroškov sina morala prispevati 308,00 EUR. Pri tem je potrebno upoštevati, da bo na materi tudi večji delež skrbi in varstva za sina. Vse to potrjuje, da pritožba neutemeljeno očita, da sodišče pri določitvi višine preživnine ni upoštevalo slabšega premoženjskega stanja toženca.

13Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbi toženca le delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti, v presežku pa pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi izpodbijano sodbo (določbi 355. in 353. člena ZPP).

14Odločitev o pritožbenih stroških tožnice temelji na določbi 155. člena ZPP, ker z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi o pritožbi, mora nositi sama svoje pritožbene stroške.

¹ Določba 360. člena Zakona o pravdnem postopku.
² Izdatek poravnave Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV P 277/2016 - priloga pod A2.
³ Ustava RS v tretjem odstavku 53. člena določa, da država varuje družine, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potrebne razmere. Prvi odstavek 5.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) pa določa, da morajo starši in druge osebe, državni organi ter nosilci javnih pooblastil v vseh dejavnostih in postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. Drugi odstavek določa, da starši delajo v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegove osebnosti in želja.
⁴ Skladno s prvim odstavkom 290. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) se postopki na podlagi ZZZDR, ki so bili uvedeni pred začetkom uporabe DZ (15. 4. 2019), dokončajo po določbah ZZZDR.
⁵ Na straneh 25, 26 in 27 izvedeniškega poročila - list. št. 185 - 188.
⁶ Sestanek z učiteljico in svetovalno delavko na šoli in posvet s strokovno delavko CSD Murska Sobota: opravljen psihološki pregled staršev, psihodiagnostična obravnava mladoletnega J. - metode in tehnike, psihodiagnostika odnosov in družinske dinamike, posredno spoznavanje družinskih članov in odnosov ter integracijo diagnostičnih podatkov in prognostična ocena - celosten pristop.
⁷ List. št. 27 in 232 v spisu.
⁸ Poročilo za sodišče CSD Pomurje na list. št. 232: »Glede stikov namerava počakati. Prepričan je, da bo J. čez kake tri mesece ponovno prišel k njemu. Takoj ko bo P. spoznala novega partnerja ali bo kak drugi razlog, bo J. že prišel.«