5. člen ZZZDR-UPB1

Sodišče druge stopnje sicer pritrjuje pritožbi, da ni dvoma, da imata oba starša potrebne starševske kapacitete (to ugotavlja tudi druga izvedenka in to izhaja tudi iz mnenja CSD), a glede na zaključek obeh izvedenk, da starša še tudi po osmih letih trajanja obravnavane zadeve, nista zmožna konstruktivnega komuniciranja, ki je predpogoj za skupno starševstvo, je sodišče moralo sprejeti oceno, kateri od staršev bo dečkoma nudil boljše pogoje za stabilen razvoj, pri komu se počutita bolj sprejeto, varno in sproščeno.

Določitev začetka teka zvišane preživninske obveznosti temelji na določbi 131.c člena ZZZDR, ki določa, da lahko preživninski upravičenec zahteva preživnino od trenutka, ko je bila vložena tožba, kar je bilo 21.9.2016, zato je sodišče glede pričetka teka zvišane toženčeve preživninske obveznosti pravilno uporabilo materialno pravo, kot tudi glede odločitev o ostalih tožbenih zahtevkih (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Konflikti (razvezanih) zakoncev, zaradi katerih se (nekdanji) zakonec izseli iz solastne nepremičnine, niso sami po sebi zadosten (utemeljen) razlog, zaradi katerega bi bil ta (nekdanji) zakonec kot solastnik upravičen do uporabnine. Izkazane morajo biti posebne okoliščine, zaradi katerih se je solastnik zaradi ravnanja drugega solastnika izselil in zaradi katerih se ni dolžan vrniti nazaj v nepremičnino oziroma ni bil upravičen zahtevati od drugega solastnika uporabe solastne nepremičnine.

Ker je prvostopni organ svojo odločitev oprl na zaključek, da pogodba ni skladna z veljavno zakonodajo, saj roditeljska pravica ne more biti predmet pogodbenega razpolaganja, v nadaljevanju otrokovih koristi niti ni ugotavljal in se do tega v izpodbijani odločbi ni opredelil. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je tako mogoče razbrati le kratek povzetek pogodbe, ki je predmet presoje, zaključek skrbnika za posebne primere, da ustanovitev dosmrtne služnosti na nepremičninah ni v korist otrok, zato s pogodbo ne soglaša, sklicevanje na 113. in 115. člen ZZZDR, ki urejata roditeljsko pravico in njen prenos, ter pavšalen in neobrazložen zaključek organa prve stopnje, da obremenitev nepremičnine ni v korist otrok. Presoje otrokovih koristi, ki je bistvena za odločitev o izdaji soglasja k pravnemu poslu, na kar pravilno opozori tožnica tako v pritožbi, kot tudi v tožbi, pa organ ni opravil. Dejansko stanje je ostalo glede relevantnih okoliščinah nepopolno ugotovljeno, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je skopa in pomanjkljiva.

Pojem korist otroka ni opredeljen pozitivno ampak negativno. Določeno je, kdaj stiki otroku niso v korist (če pomenijo za otroka psihično obremenitev), ali če se z njim ogroža njegov telesni ali duševni razvoj. Namen stikov ni le v tem, da tisti od staršev, ki nima otroka pri sebi, uresniči svoje čustvene potrebe, ampak naj stiki preprečijo odtujitev otroka. V čim večji meri naj se ohranijo odnosi, ki so obstajali med starši in otroki, ko živijo skupaj.

Nezakonski in zakonski otroci so v našem pravnem redu glede pravic in obveznosti (in tako tudi glede pravice do preživljanja) izenačeni (5. člen ZZZDR).