VSL Sklep I Cpg 180/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Predlagatelj in nasprotna udeleženca nosijo vsak sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja (I. točka izreka), ki glasi: „1. Določi se primerna denarna odpravnina v znesku xx EUR za eno delnico družbe M. d. d., MŠ 001. 2. Nasprotni udeleženec N. d. o. o., MŠ 002 je dolžan izplačati primerno denarno odpravnino v višini 49,98% njene vrednosti in nasprotni udeleženec H., d. o. o., MŠ 003 v višini 50,02% njene vrednosti za vsako delnico predlagatelja, ki se obrestuje od 10. 11. 2019 do dneva izdaje sodne odločbe po obrestni meri za denarne depozite, vezane za obdobje, ki je enako obdobju od 10. 11. 2019 do izdaje sodne odločbe. 3. Denarno odpravnino sta nasprotna udeleženca dolžna izplačati v 15-ih dneh po pravnomočnosti te odločbe.“ Predlagatelju je naložilo, da je dolžan nasprotnima udeležencema povrniti njune stroške postopka v višini 1.493,28 EUR z obrestmi (II. točka izreka).

2Predlagatelj je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Nasprotna udeleženca sta na pritožbo odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

Glede očitanih bistvenih kršitev določb postopka

5Pritožnik navaja, da iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje kot nasprotnega udeleženca v postopku štelo samo družbo N. d. o. o., čeprav je predlagatelj svoj predlog podal tudi zoper družbo H., d. o. o. Trdi, da izpodbijanega sklepa zato ni mogoče preizkusiti, ker se ne ve, ali se nanaša na oba predlagatelja (prav. nasprotna udeleženca) iz predloga, ali samo na enega iz izpodbijanega sklepa. Iz sklepa naj bi tako izhajalo, kot da je sodišče odločilo samo o delu zahtevka, ne pa o celotnem zahtevku.

6Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa očitno pomotoma kot nasprotnega udeleženca ni navedlo tudi družbe H. d. o. o. Tako iz izreka izpodbijanega sklepa kot tudi iz obrazložitve je namreč razvidno, da se sklep nanaša na obe družbi, N. d. o. o. in H. d. o. o. Gre za očitno pomoto, ki jo sodišče prve stopnje lahko kadarkoli odpravi z izdajo popravnega sklepa (prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP, vse v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Očitana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 torej ni podana. Prav tako ni utemeljen očitek, da sodišče prve stopnje ni odločilo o celotnem tožbenem zahtevku.

7Pritožnik nadalje trdi, da naj bi mu bil kršen pritožbeni rok, ker je glede na določbo petega odstavka 607. člena ZGD-1 v zvezi z drugim odstavkom 388. člena ZGD-1 proti sodni odločbi, s katero je sodišče odločilo o predlogu za sodni preizkus menjalnega razmerja, dovoljena pritožba v mesecu dni od vročitve prepisa te sodne odločbe. Ker je pritožnik pritožbo vložil v danem 15-dnevnem roku, torej pravočasno v skladu s pravnim poukom, ki mu ga je dalo sodišče prve stopnje, o kršitvi pritožbenega roka ni mogoče govoriti.

8Pritožnik nadalje očita sodišču prve stopnje, da je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), ker je odločbo izdalo brez izvedbe glavne obravnave in ni pojasnilo, zakaj je tako postopalo.

9V skladu z določbo 8. člena ZNP-1 v zvezi z 42. členom ZNP-1 sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. Vendar pa v danem primeru, ker predlagateljev predlog ni sklepčen, kot bo to razvidno iz obrazložitve v nadaljevanju, oprava naroka že iz tega razloga ni bila potrebna. Ker gre v danem primeru za neodpravljivo nesklepčnost, je sodišče prve stopnje o predlogu lahko odločilo takoj po prejemu odgovora nasprotnega udeleženca nanj in ni kršilo ustavno zajamčenih pravic iz 29. člena Ustave RS, ki se nanašajo na kontradiktornost postopka in pravico predlagatelja do izjave. Pritožnik pa ni niti navedel, kaj bi navajal v novih vlogah ali na naroku v smeri sklepčnosti predloga, temveč v pritožbi vztraja pri nesklepčnem predlogu. Trdi le, da bi sodišče lahko opozoril na napačno pravno stališče nasprotnih udeležencev in na „kršitve pravic po udeležencih, s katerimi so prišli najmanj na neprimeren način do položaja za prevzem družbe M. d. d.“, kar pa v danem primeru za presojo, ali so očitane kršitve ustavnih pravic predlagatelja podane, ni odločilnega pomena.

Glede zmotne uporabe materialnega

10Pritožnik trdi, da je v obdobju treh mesecev po prevzemni ponudbi nasprotnega udeleženca podal zahtevo za svoj izstop in v skladu z določbami ZGD-1 podal tudi zahtevo za plačilo primerne denarne odpravnine. Navaja, da se je skliceval na 69. člen Zakona o prevzemih (ZPre-1), ki v drugem odstavku jasno določa, da lahko manjšinski delničar, če v treh mesecih po objavi prevzemne ponudbe da zahtevo za odkup svojih delnic, namesto denarnega zneska, določenega po ZGD-1, zahteva nadomestilo, kot je določeno v prevzemni ponudbi. Predlagatelj pa je, kot trdi, zahteval nadomestilo, kot je določeno po ZGD-1, to pa je primerna odpravnina, ki se ugotavlja v skladu s postopkom in pravili, določenimi v ZGD-1. Trdi, da ima pravico do izbire nadomestila, predlagatelj pa se je odločil, da to nadomestilo, ki je bilo ponujeno v prevzemnem postopku, ni primerno, in je tudi obrazložil, zakaj ne ter zahteval ugotovitev primernega nadomestila po pravilih ZGD-1 in ne kot je bilo določeno v prevzemnem postopku.

11Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi imel manjšinski delničar pravico do sodnega varstva za sodni preizkus primernosti nadomestila in določitve primerne denarne odpravnine le v primeru, če bi navajal, da ponujena odpravnina ni enaka odpravnini iz prevzemne ponudbe, ali da je prevzemnik zlorabil svoje pravice na način, da je do sprejema prevzemne ponudbe prišlo s prevaro, prisilo, zavajajočimi informacijami, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, kar pa predlagatelj v tem postopku niti ne navaja. V skladu z določbo drugega odstavka 69. člena ZPre-1 mora glavni delničar ex lege izplačati enako nadomestilo, kot ga je ponujal v prevzemni ponudbi. To pa je, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, predlagatelj tudi storil.

12Po stališču večinske sodne prakse¹ in teorije² je v primeru, kot je obravnavani, treba kot primerno nadomestilo manjšinskim delničarjem šteti nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi. Manjšinski delničarji tako nimajo pravice do izbire med nadomestilom, določenim po ZGD-1 ali enakim nadomestilom, kot je bilo določeno s prevzemno ponudbo, kot to trdi pritožnik. Po določbi prvega odstavka 69. člena ZPre-1 se za izstop manjšinskih delničarjev ciljne družbe, v kateri je prevzemnik pridobil najmanj 90% delež vseh delnic te družbe z glasovalno pravico in je tak delež pridobil s sprejemom uspešne obvezne prevzemne ponudbe ali s sprejemom uspešne prostovoljne prevzemne ponudbe, ki so jo sprejeli imetniki vsaj 90% delnic ciljne družbe z glasovalno pravico, na katere se je ta ponudba nanašala, uporabljajo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, o izstopu manjšinskih delničarjev iz družbe. Velja pa izjema od tega pravila in to glede vrste in višine nadomestila, do katerega so upravičeni manjšinski delničarji, če v treh mesecih po objavi izida prevzemne ponudbe iz prvega odstavka 69. člena ZPre-1 dajo zahtevo za odkup svojih delnic. V takšnem primeru ti namesto denarnega zneska, določenega po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, zahtevajo nadomestilo take vrste in v taki višini, kakor je bilo določeno v tej prevzemni ponudbi. Namen določbe drugega odstavka 69. člena ZPre-1 je v predpisanem poprevzemnem obdobju dati manjšinskim delničarjem pravico do izstopa iz ciljne družbe pod enakimi pogoji, kot so veljavi za ostale delničarje na podlagi prevzemne ponudbe. Zato je določbo drugega odstavka 69. člena ZPre-1 mogoče razumeti edino tako, da je treba kot primerno nadomestilo manjšinskim delničarjem šteti nadomestilo take vrste in v taki višini, kot je bilo določeno v prevzemni ponudbi.³

13Takšna razlaga je tudi v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in sveta 2004/25/ES z dne 21. 4. 2004 o ponudbah za prevzem. Ta v drugem odstavku 5. točke 15. člena v zvezi s 16. členom določa, da se po prostovoljni ponudbi v primerih iz odstavka 2(a) in (b) 15. člena nadomestilo, ponujeno v ponudbi, šteje kot pravično, kadar ponudnik s prejemom ponudbe pridobi vrednostne papirje, ki predstavljajo 90% kapitala z glasovalno pravico, ki ga zajema ponudba.

14Pojasnila Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), na katera se sklicuje pritožnik, niso obvezujoča, pritožbenega sodišča pa tudi sicer ne prepričajo.

15Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbo drugega odstavka 69. člena ZPre-1 in pravilno obrazložilo, v katerih primerih bi imel manjšinski delničar pravico do sodnega varstva za sodni preizkus primernosti nadomestila in določitve primerne denarne odpravnine. Pojasnilo pa tudi je, zakaj predlog predlagatelja, ki naj bi se odločil za plačilo po pravilih ZGD-1, ni utemeljen. Očitki pritožnika, da odločba ni obrazložena, da zato pomeni kršitev pravice do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave RS, ob povedanem niso utemeljeni.

16Pritožnik tudi neutemeljeno graja uporabo sodne prakse, ki temelji na odločbi VSK Cpg 105/2019, ker postopek v zadevi VSK Cpg 105/2019 naj ne bi bil identičen temu postopku. V sodni praksi je namreč že zavzeto stališče, da sta nadomestili manjšinskim delničarjem pri izključitvi (68. člen ZPre-1) in pri njihovem izstopu (69. člen ZPre-1) enaki.⁴

17Izpodbijani sklep ima razloge o odločilnih dejstvih. Očitanega nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijanega sklepa in tem, kar je predlagatelj zahteval v svojem predlogu, ni, pritožnik pa navedenega očitka ni niti konkretiziral. Uveljavljane bistvene kršitve določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 tako niso podane.

18Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), ko je pred tem ugotovilo, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti ni podan nobeden od tistih, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, vse v zvezi z 42. členom ZNP-1. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, nosi sam svoje pritožbene stroške. Prav tako nosi sam svoje stroške odgovora na pritožbo nasprotni udeleženec, saj nagrada za sestavo odgovora na pritožbo v Tarifni številki 26 Odvetniške tarife ni predvidena.

¹ Sklep III Ips 76/2008 z dne 6. 9. 2011, sklep III Ips 67/2013 z dne 28. 1. 2014, VSL sklep I Cpg 1323/2011 z dne 7. 2. 2013, VSL sklep I Cpg 1176/2010 z dne 4. 11. 2010, VSK sklep Cpg 254/2007 z dne 13. 12. 2007.
² Kocbek Marjan, Izključitev in izstop manjšinskih delničarjev iz družbe, Podjetje in delo, št. 2, 2007, str. 265-278;. Kocbek, Marjan v: Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV Založba, Ljubljana, 2014, str. 532.
³ Tako tudi sklep III Ips 76/2008.
⁴ Sklep III Ips 76/2008.