VSL Sklep I Cpg 207/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da na mesto tožeče stranke N. d. o. o. - v stečaju vstopi prevzemnik terjatve F. d. o. o., Beograd.

2Zoper sklep je tožena stranka vložila pritožbo. Navedla je, da sklep izpodbija v celoti in da uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču druge stopnje je predlagala, da spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da vstop v pravdo prevzemnika terjatve F. d. o. o. zavrne, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje ter tožnicam nerazdelno naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka tožene stranke. Priglasila je stroške s specificiranim stroškovnikom.

3Na pritožbo so odgovorile prva, četrta in peta tožnica. Zavzele so se za varstvo pravic družbe F. d. o. o. in navedle, da je na podlagi določb o prekinitvi in nadaljevanju postopka po izbrisu prve tožnice iz sodnega registra, družbi, ki je v tem sporu vtoževano terjatev od nje odkupila, treba dopustiti, da prevzame to pravdo. Stroškov odgovora na pritožbo niso priglasile.

4Na pritožbo je odgovorila tudi družba F. d. o. o. kot „prevzemnik terjatve“. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno. stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

5O pritožbi je odločila sodnica posameznica (prvi odstavek 366.a člena ZPP).

6Pritožba ni utemeljena.

7Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da na strani tožeče stranke nastopa več tožnic in tožnikov kot sospornikov (191. člen ZPP). Iz tožbenega petita izhaja, da vsak od njih zahteva plačilo zneska 45.000.000,00 EUR, ki naj ga nerazdelno plačajo prva toženka ter drugi in tretji toženec. Prva tožnica je s pripravljalno vlogo z dne 16. 4. 2019 sodišče obvestila, da je terjatev, ki jo vtožuje v tej pravdi, prodala in odstopila družbi F. d. o. o. ter predlagala, da jo sodišče pozove v pravdo kot stranskega intervenienta. Družba prevzemnica terjatve je s pripravljalno vlogo z dne 3. 9. 2019 sodišču predlagala, da na podlagi 190. člena ZPP odloči, da namesto prve tožnice v pravdo vstopi ona, podredno pa, da sodišče na podlagi 202. člena ZPP dopusti intervencijo te družbe na strani prve tožnice. Pri tem je še navedla, da so v stečajnem postopku nad prvo tožnico podani pogoji za končanje stečajnega postopka.

8Sodišče prve stopnje je odločitev, da na mesto tožnice N. d. o. o. - v stečaju vstopi prevzemnik terjatve (kot singularni pravni naslednik), oprlo na določbe ZPP o nadaljevanju prekinjenega postopka zaradi izbrisa pravdne stranke iz sodnega registra. Sklicevalo se je na specifično situacijo, ko zaradi prenehanja stranke, ki je odstopila terjatev, nastane ovira za nadaljevanje postopka. Pri tem se je sklicevalo na primerljivo zadevo in citiralo jedro sodbe VS RS II Ips 280/2017. Po oceni pritožbenega sodišča bi bilo sicer ustrezneje, če bi se izrek sklepa glasil: Postopek se nadaljuje na mestu prve tožnice, ki je prenehala, z družbo F. d. o. o. Kljub drugačnemu zapisu izreka sklepa pritožbeno sodišče ocenjuje, da zaradi tega sklep še ni nepreizkusljiv, kar pa pomeni, da ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero sicer pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

9Pritožnica razlogom sodišča prve stopnje izrecno ne nasprotuje. Njen bistveni očitek je usmerjen h kršitvi pravice do izjave, ker ji sodišče prve stopnje ob vročitvi vloge prevzemnika terjatve ni določilo roka za izjavo. Če bi sodišče toženi stranki določilo rok za izjavo, bi lahko podala izjavo, da nasprotuje vstopu družbe F. d. o. o. v pravdo.

10Po oceni pritožbenega sodišča očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Bistvo odločbe II Ips 280/2017, na katero se je sklicevalo sodišče prve stopnje, je v tem, da se prekinjen postopek lahko nadaljuje, ko ga prevzame pravni naslednik pravne osebe, to pa je lahko tudi singularni pravni naslednik kot naslednik določene individualne terjatve. Za nadaljevanje postopka v takem primeru ni potrebno soglasje nasprotne stranke (208. člen ZPP). Posledično pa to pomeni, da soglasja strank sodišče za odločitev ni potrebovalo.

11V pritožbi pritožnica tudi zatrjuje, da sodišče prve stopnje zaradi nezakonitega postopanja ni presojalo njenih trditev, da družbe F. d. o. o. v konkretnem primeru ni mogoče šteti za prevzemnico terjatve (posledično torej tudi ne za singularno pravno naslednico prve tožnice), ker ji je bil nakup terjatve prepovedan po 1. točki 337. člena ZFPPIPP. Gre za materialnopravni ugovor dolžnika zoper novega upnika (primerjaj z drugim odstavkom 421. člena OZ). Okoliščine, ki jih lahko tožena stranka uveljavlja proti singularnemu pravnemu nasledniku, za presojo pravilnosti sklepa o nadaljevanju postopka z individualnim pravnim naslednikom (prvi odstavek 208. člena ZPP), po presoji pritožbenega sodišča niso odločilne. Sodišče prve stopnje bo trditve tožene stranke o prepovedi prodaje terjatve konkretnemu kupcu moralo v nadaljevanju presojati po vsebini pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka prve tožnice zoper toženo stranko.

12S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na vse pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Neutemeljeno pritožbo je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

13Izrek o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.