VSL Sklep I Cpg 228/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se napoved pritožbe tožene stranke z dne 19.8.2019 zoper sodbo in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. X Pg 56/2019-25 z dne 27.6.2019, šteje za umaknjeno.

2Zoper navedeni sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Višjemu sodišču smiselno predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Višjemu sodišču še predlaga, da prekine predmetni postopek in pred Ustavnim sodiščem RS sproži postopek za oceno ustavnosti ZPP v delu, v katerem od pravdnih strank zahteva odločitev o vložitvi pritožbe in plačilo sodne takse, še preden stranka prejme sodno odločbo s polno obrazložitvijo (tj. 105.a ter 496 člen ZPP).

3Pritožba ni utemeljena.

4V postopkih, ki se začnejo s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine,¹ kot je bilo to v obravnavani zadevi, sodišče v primeru vloženega ugovora nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odstavek 62. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami, ZIZ)). Po koncu glavne obravnave je sodišče prve stopnje, kot to v takšnih postopkih predvideva 496. člen ZPP, izdalo sodbo in sklep s skrajšano obrazložitvijo.² Tožena stranka je nato zoper takšno odločbo napovedala pritožbo.

5V skladu z določbo 8. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) je plačilo takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če tako določa ustrezen procesni zakon. To je v obravnavanem primeru ZPP, ki v 1. odstavku 105.a člena določa, da mora biti ob vložitvi vloge, ki vsebuje napoved pritožbe, plačana sodna taksa.

6Pritožnica meni, da je ureditev, po kateri mora pritožbo napovedati in plačati takso, četudi še ni bila seznanjena z razlogi za prvostopenjsko sodbo in sklep (105.a in 496. člen ZPP), protiustavna zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja ter pravice do pritožbe (22. in 25. člena Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami)). Takšnemu stališču pritožbeno sodišče iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, ne sledi.

7Pravila postopka v gospodarskih sporih veljajo le za spore, ki se vodijo med določenimi subjekti (481. člen ZPP), nadalje, ki se nanašajo na določen predmet oziroma postopek (483. člen ZPP), v uporabi pa je tudi mešano merilo (482. člena ZPP). Predmetni spor je gospodarski spor na temelju 481. člena ZPP. Obe stranki sta namreč gospodarska subjekta.³ Ti na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost (1. in 6. odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/06 s spremembami ZGD-1)). Prav zaradi tega je zanje značilno, da so bolje organizirani in imajo bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja, prava ter sposobnosti varovanja svojih interesov v sodnih postopkih kot ostali subjekti, ki so lahko stranke pravdnega postopka (zlasti npr. fizične osebe, ki na trgu ne opravljajo pridobitne dejavnosti). Prav tako pravni promet na področju gospodarskih razmerij zahteva hitro reševanje gospodarskih sporov. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih (32. poglavje ZPP, kamor sodi tudi določba 496. člena ZPP), ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.⁴

8Člena 23 in 25 Ustave RS sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje teh pravic pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve sodbe kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.⁵

9Prav tako po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec ni presegel okvirov določbe 22. člena Ustave RS. Od gospodarskih subjektov je moč pričakovati večjo skrbnost, boljše poznavanje prava in tudi večjo sposobnost že na temelju sodbe s skrajšano obrazložitvijo (496. člen v zvezi s 6. odstavkom 323. člena ZPP) presoditi, ali je s plačilom sodne takse smiselno sprožiti izdajo sodbe s polno obrazložitvijo. Odločitev sodišča je namreč z izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo že znana in zapisana v izreku ter se v sodbi s polno obrazložitvijo ne more več spremeniti. 22. člen Ustave RS, kot specialna, na enakopravnost strank v sodnih postopkih nanašajoča se določba o enakosti pred zakonom, po prepričanju pritožbenega sodišča tako ni kršena.⁶

10Ker torej po presoji pritožbenega sodišča zatrjevano neskladje z Ustavo RS ni podano, predlogu tožene stranke, da naj prekine zadevni postopek in začne postopek za presojo ustavnosti, ni sledilo (23. člen Zakona o ustavnem sodišču, Ur. l. RS, št. 15/94 s spremembami, ZUstS).

11Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po vložitvi vloge tožene stranke, ki je vsebovala napoved pritožbe (list. št. 74 spisa), ravnalo pravilno, ko ji je dne 30.8.2019 izdalo plačilni nalog za pritožbeni postopek in jo pozvalo, da sodno takso v znesku 315,00 EUR plača v 15 dneh (list. št. 76 spisa).⁷ Ker je bilo o tem, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso po navedenem nalogu, že pravnomočno odločeno,⁸ slednje ne more biti predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku.⁹

12Posledica iz 3. odstavka 105.a člena ZPP, da se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, nastopi, če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki mu ga v plačilnem nalogu določi sodišče, hkrati pa niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks.

13Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil toženi stranki zadevni plačilni nalog z dne 30.8.2019 vročen 17.9.2019, tožena stranka pa je pravočasno vložila predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse, ki je bil s sklepom sodišča prve stopnje opr. št. X Pg 56/2019-32 z dne 18.12.2019 zavrnjen, ter da se tožena stranka zoper slednjega ni pritožila, tako da je ta postal pravnomočen. Nadalje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa še izhaja, da je bil toženi stranki sklep X Pg 56/2019-32 z dne 18.12.2019 vročen 8.1.2020 skupaj z dopisom, s katerim je bila opozorjena, da je dolžna sodno takso po zadevnem plačilnem nalogu plačati v 15 dneh od vročitve navedenega sklepa in dopisa, ter da je tožena stranka niti v tem roku (ki se je iztekel 23.1.2020) ni plačala.

14Pritožnica teh pravno relevantnih ugotovitev sodišča prve stopnje za odločitev v tem pritožbenem postopku ni izpodbijala. Ob takih dejanskih ugotovitvah in dejstvu, da je bil predlog tožene stranke za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse pravnomočno zavrnjen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen.

15S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

16Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, prav tako pa tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

¹ Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je bil vložen dne 1.10.2018.
² Navedena odločba sodišča prve stopnje vsebuje tudi pouk v skladu s 6. odstavkom 323. člena ZPP.
³ Gre za spor iz pravnega razmerja, nastalega med družbo z omejeno odgovornostjo (toženo stranko) ter samostojnim podjetnikom posameznikom (tožnikom) v zvezi z opravljanjem njegove pridobitne dejavnosti.
⁴ Npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 428/2018 z dne 24.7.2018 in opr. št. I Cpg 892/2015 z dne 24.6.2015, sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1368/2016 z dne 7.12.2017 ter L. Ude: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2006, 3. knjiga, str. 735.
⁵ Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 428/2018 z dne 24.7.2018, opr. št. I Cpg 892/2015 z dne 24.6.2015 in opr. št. I Cpg 120/2015 z dne 4.2.2015.
⁶ Npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 547/2019 z dne 26.9.2019, opr. št. II Cpg 428/2018 z dne 24.7.2018 in opr. št. I Cpg 892/2015 z dne 24.6.2015.
⁷ V navedenem plačilnem nalogu je bila tožena stranka opozorjena tudi na posledice neplačila zadevne sodne takse (fikcija umika napovedi pritožbe).
⁸ Sklep o zavrnitvi toženkinega predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 18.12.2019 na red. št. 32 spisa.
⁹ Podobno npr. sklepi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1360/2015 z dne 14.10.2015, opr. št. I Cp 256/2015 z dne 2.2.2015 in opr. št. II Cp 2332/2013 z dne 25.10.2013.