VSL Sodba in sklep I Cpg 255/2019

I. Pritožba tožene stranke se zavrže.

II. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 4.001,03 EUR nadomesti z zneskom 3.781,00 EUR.

V preostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom v izpodbijani, a nespremenjeni I. točki izreka potrdi.

III. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 2. 2019 v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 119.884,92 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožeča stranka v roku 15 dni dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 4.001,03 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2Zoper navedeno sodbo v zvezi s popravnim sklepom se v celoti, in sicer iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)), pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in zadevni popravni sklep razveljavi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne s stroškovno posledico. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo in popravni sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4Prav tako zoper navedeno sodbo v zvezi s popravnim sklepom vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. Izpodbija jo v celoti ter iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi s stroškovno posledico. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

5Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in naložitev stroškov pritožbenega postopka tožeči stranki.

6Pritožba tožene stranke ni dovoljena, pritožba tožeče stranke pa je delno utemeljena.

O pritožbi tožene stranke:

7Zoper sodbo sodišča prve stopnje kot tudi zoper sklep o popravi sodbe (328. člen ZPP) je dovoljena pritožba (1. odstavek 333. člena in 1. odstavek 363. člena ZPP). Kljub temu pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za njeno vložitev (4. odstavek 343. člena ZPP). Ta se presoja po tem, ali bi se pritožnik lahko nadejal kakšne pravne koristi od odločitve pritožbenega sodišča o njegovi pritožbi.¹

8Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom z dne 25. 2. 2019 (red. št. 23 spisa) na toženkin predlog odpravilo očitne napake, ki se tičejo tehnike pisne redakcije² sodbe z dne 15. 2. 2019 (red. št. 21 spisa), tako da je tudi iz njenega izreka popolnoma jasno razvidno, da je toženka v postopku na prvi stopnji v celoti uspela. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče njenemu predlogu tako v celoti ugodilo, toženkin pravni položaj ni bil v ničemer poslabšan.³ Ker je tožena stranka torej že v postopku pred sodiščem prve stopnje na podlagi zadevne sodbe v zvezi s popravnim sklepom dosegla prav to, za kar se zavzema v pritožbi, za slednjo po presoji pritožbenega sodišča ni podan njen pravni interes (4. odstavek 343. člena ZPP).⁴

9Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo tožene stranke kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi tožeče stranke:

10Tožeča stranka (Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo) je dne 11. 5. 2012 objavila Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2012 do 2014 (priloga A1 spisa), na katerega se je prijavila tožena stranka (Občina A.) z operacijo „B.“ Pravdni stranki sta nato na podlagi tožničinega sklepa št. ... z dne 27. 3. 2013 (priloga A2 spisa), s katerim je ugodila toženkini vlogi, sklenili Pogodbo o sofinanciranju št. ... z dne 12. 6. 2013 (priloga A3 spisa; v nadaljevanju Pogodba o sofinanciranju). Z navedeno Pogodbo o sofinanciranju sta pravdni stranki določili medsebojne pravice in obveznosti glede porabe nepovratnih sredstev za sofinanciranje javnih upravičenih izdatkov operacije "B." v skupni višini do 2.686.763,69 EUR, pri čemer znaša delež sredstev Evropske unije (Evropski sklad za regionalni razvoj) 85 % vseh potrjenih javnih upravičenih izdatkov.^{5 6} Tožena stranka je nato na podlagi odprtega postopka javnega naročanja št. ... za sklopa V in V. b (bazenska tehnika in vodni efekti) z izvajalcem D., d. o. o., sklenila Pogodbo št. ... z dne 5. 12. 2013 (priloga A20 spisa, v nadaljevanju Pogodba z izvajalcem del). K tej Pogodbi je zatem tožena stranka z izbranim izvajalcem po postopku s pogajanji brez predhodne objave sklenila še aneks št. 1 z dne 4. 4. 2014 (priloga A21 spisa), s katerim so se dela, vezana na predhodno projektiran sistem peščene filtracije, predvidena v razpisni dokumentaciji in v sklenjeni Pogodbi z dne 5. 12. 2013, nadomestila s sistemom ultrafiltracije. Po izplačilu sredstev toženi stranki v zvezi z računi izvajalca D., d. o. o., je tožeča stranka na podlagi Poročila Urada RS za nadzor proračuna (UNP) z dne 2. 9. 2016 (priloga A5 spisa) ugotovila, da ob sklepanju aneksa št. 1 k Pogodbi s tem izvajalcem del naj ne bi bili podani pogoji za postopek s pogajanji brez predhodne objave iz 5. odstavka 29. člena Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 128/06 s spremembami, ZJN-2) in da naj bi šlo za znatno spremembo elementov javnega naročila ter posledično za kršitev 7. člena ZJN-2 – tj. načela zagotavljanja konkurence med ponudniki (konkurenco med ponudniki naj bi tožena stranka zagotovila za drugačno rešitev čiščenja bazenske vode kot je bila dejansko izvedena). Tožeča stranka zato na podlagi 2. alineje točke b) 1. odstavka 12. člena in 3. odstavka 14. člena Pogodbe o sofinanciranju v zvezi z Navodili o ukrepih po ugotovitvi nepravilnosti pri izvajanju operacij, sofinanciranih v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete „razvoj regij“ (priloga A30 spisa) zahteva od tožene stranke vračilo relativnega deleža izplačanih sredstev s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

11Pravna podlaga za tožničin zahtevek je (kot že uvodoma omenjeno) podana v 2. alineji točke b) 1. odstavka 12. člena in 3. odstavku 14. člena Pogodbe o sofinanciranju, ki določata, da lahko tožnica od toženke zahteva povračilo relativnega deleža izplačanih sredstev (skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev do vračila), če bodo ugotovljene manjše nepravilnosti pri izvedbi postopkov javnega naročanja ter da se v primeru tako ugotovljenih napak ali nepravilnosti upoštevajo določila Navodil o ukrepih po ugotovitvi nepravilnosti pri izvajanju operacij, sofinanciranih v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete „razvoj regij“. Slednja za primer neustrezno izvedenega postopka javnega naročila določajo vračilo izdatkov za sofinanciranje do 100 %, napotujejo pa tudi na uporabo Navodil organa upravljanja za izvajanje upravljalnih preverjanj po 13. členu Uredbe 1828/2006/ES (priloga A31 spisa).

12Prav tako je v zadevni Pogodbi o sofinanciranju podana podlaga, da lahko v imenu tožeče stranke Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) oziroma njeni drugi pristojni organi preverjajo pravilnost postopkov oddaje javnih naročil (zlasti: c) in m) točka 11. člena ter 1., 2., 3. in 5. odstavek 14. člena Pogodbe o sofinanciranju), zato ima tožeča stranka po presoji pritožbenega sodišča upravičenje izvajati te (pogodbeno dogovorjene) kontrolne postopke, tudi če ni uveljavljala pravnih sredstev zoper način izbora izvajalca v postopku javnega naročanja in je bil ta že pravnomočno zaključen⁷ ter ne glede na to, da sprva ni zaznala nepravilnosti pri sklepanju aneksa št. 1 k Pogodbi z izvajalcem del.⁸

13Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako odločilno le, ali je tožena stranka storila očitano kršitev ZJN-2. Tožena stranka je izvedbo zadevnega postopka s pogajanji brez predhodne objave z izvajalcem D., d. o. o., (ki je bil sicer že izbran na podlagi odprtega postopka javnega naročanja za izvedbo prvotnega naročila bazenske tehnike in vodnih efektov) utemeljevala s sklicevanjem na 1. točko 5. odstavka 29. člena ZJN-2. Ta določa, da se postopek s pogajanji brez predhodne objave lahko uporabi za javna naročila gradenj in javna naročila storitev tudi v primeru, ko gre za dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v prvotno naročilo, vendar so zaradi nepredvidenih okoliščin postale potrebne za izvedbo naročila gradenj ali storitev, zajetih v tem projektu ali naročilu, pod pogojem, da se naročilo odda ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo, pri tem pa mora biti izpolnjen še eden od dodatnih pogojev, in sicer 1.) da teh dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne težave, ali 2.) da so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega naročila; v nobenem primeru pa skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v tej točki, ne sme presegati 30 % zneska prvotnega naročila.

14Tožena stranka je pojasnila, da prvotni projekt ni vseboval sistema ultrafiltracije ter da v fazi priprave razpisne dokumentacije kljub potrebni skrbnosti in upoštevanju elementov, ki izhajajo iz podatkov s trga in so hkrati preverjeni s strani projektanta, ni bilo moč predvideti, da bo izbrani izvajalec lahko ponudil učinkovitejši sistem ultrafiltracije, ki je bil na trgu v času priprave razpisne dokumentacije znatno dražji od konvencionalnega sistema peščene filtracije, za ceno slednjega. Nadalje je pojasnila, da se je glede na navedeno sprememba sistema filtracije pokazala kot potrebna za zagotovitev čim bolj čistega in varnega bazena. Ob tem je poudarila, da je tudi tožeča stranka sprva takšno spremembo štela kot gospodarno in ji dosledno potrjevala izvedbena ravnanja. Prav tako je tožena stranka, sklicujoč se na dopise izvajalca, projektanta in nadzornega inženirja (priloge B21 do B24 spisa), obširno obrazložila, da zaradi tehnične in funkcionalne povezanosti s preostalimi deli v okviru sklopov V in V. b sistema filtracije ni mogoče ločiti od prvotnega naročila.⁹ Ravno tako je obsežno utemeljevala, da v obravnavanem primeru ne gre za znatno razširjen obseg spremembe ponudbe, saj sistem filtracije po ocenah projektanta predstavlja manj kot 30 % predmeta pogodbe ter da se ni spremenilo ekonomsko ravnotežje v korist izvajalca (oziroma v škodo naročnika), pač pa celo v korist naročnika (saj je v okviru pogodbenih vrednostnih gabaritov pridobil učinkovitejši in sicer na trgu dražji sitem filtracije), kar ne predstavlja tveganja izkrivljanja konkurence v škodo morebitnih ostalih ponudnikov.¹⁰ Tožena stranka je še poudarila, da je v zvezi z zadevnim postopkom s pogajanji brez predhodne objave dne 24. 3. 2014 na Portalu javnih naročil pod št. objave JN ... objavila tudi prostovoljno obvestilo za predhodno transparentnost (priloga B7 spisa) v skladu s 63.b členom ZJN-2, vendar odziva morebitnih drugih ponudnikov ni bilo, in zoper njeno odločitev ni nihče uveljavljal pravnega varstva.¹¹ Ob prerekanju ugotovitev Poročila UNP pa je izpostavila, da je tožeča stranka (ob izplačilu sredstev sofinanciranja) navedeno spremembo projekta sama štela kot skladno z načelom gospodarnosti in ocenila, da ni verjetno, da bi se našel drug ponudnik z ugodnejšo ceno,¹² nadalje, da revizijska družba K., d. o. o., ki je za UNP opravila neodvisno revizijo operacije “B.”, pri pregledu postopkov javnega naročanja ni ugotovila nobenih nepravilnosti (priloga B5 spisa) ter končno, da se z ugotovitvami poročila UNP tudi tožeča stranka oziroma MGRT ni strinjal (dopis z dne 5. 1. 2017 v prilogi A8 spisa).¹³

15Teh podrobnih (ter tudi dokazno podprtih) pravno relevantnih navedb tožene stranke nato tožeča stranka ni substancirano prerekala,¹⁴ zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo toženi stranki in pravilno zaključilo, da očitana kršitev 7. člena ZJN-2 ni podana (torej, da tožena stranka z upravičeno in transparentno izvedbo zadevnega postopka s pogajanji brez predhodne objave ni omejevala možnih ponudnikov oziroma v njihovo škodo izkrivljala konkurence)¹⁵ ter da posledično tožbeni zahtevek ni utemeljen. S tem se je tudi smiselno opredelilo do tožničinih nasprotnih navedb, ki so, potem ko je toženka izčrpno pojasnila razloge za izvedbo zadevnega postopka pogajanj brez predhodne objave in s tem povezane okoliščine, ostale nedopolnjene in zgolj na ravni pavšalnosti. Sicer pa tožeča stranka v pritožbi niti ne pove konkretno, do katerih njenih trditev in dokazov se sodišče prve stopnje naj ne bi opredelilo ter kako naj bi bili relevantni za odločitev v obravnavani zadevi, tako da se do teh očitkov podrobneje niti ni možno opredeliti.^{16 17}

16Končno tožeča stranka izpodbija še odločitev o stroških pravdnega postopka. Pritožbenim navedbam, da toženkina četrta pripravljalna vloga, vložena na naroku dne 17. 1. 2019, naj ne bi bila potrebna, ni moč slediti, saj je tožena stranka z njo odgovorila na navedbe tožeče stranki iz njene tretje pripravljalne vloge z dne 14. 1. 2019, ki jo je tožena stranka prejela dne 16. 1. 2019.¹⁸ Utemeljeno pa tožeča stranka opozarja, da gre toženi stranki za tretjo pripravljalno vlogo skladno s 3. točko tar. št. 19 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/15 s spremembami, OT) le 50 % od 1.400 točk iz tar. št. 18 OT (torej 700 točk¹⁹ in ne priglašenih 1050 točk)²⁰ ter da materialni stroški za toženkino prvo pripravljalno vlogo lahko skladno s 3. odstavkom 11. člena OT znašajo le 2 % od vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od 400 točk presežka nad 1.000 točk (torej le 24 točk in ne priglašenih 54 točk). Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke v tem delu ugodilo in izpodbijano sodbo v zvezi s popravnim sklepom v II. točki izreka spremenilo tako, da se znesek pravdnih stroškov 4.001,03 EUR nadomesti z zneskom 3.781,00 EUR (5. alineja 358. člena ter 1. odstavek 351. člena ZPP).

17V preostalem delu pa po vsem obrazloženem pritožba tožeče stranke ni utemeljena. Prav tako v tem delu tudi niso bile ugotovljene nobene kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo v tem delu zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v zvezi s popravnim sklepom v izpodbijani, a nespremenjeni I. točki izreka, potrdilo (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).²¹

Odločitev o stroških pritožbenega postopka:

18O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 165. členom v zvezi s 1. oziroma 2. odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožeča in tožena stranka s pritožbama zoper odločitev o glavni stvari nista uspeli,²² tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo tožeče stranke ni v ničemer prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve, zato pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 162/2006 z dne 15. 4. 2008.
² Smiselno npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 353/2019 z dne 6. 6. 2019 in opr. št. I Cpg 335/2016 z dne 12. 4. 2016 ter sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. Cpg 1615/2014 z dne 24. 1. 2017.
³ Pravni položaj tožnice pa je varovan s tem, ko je pritožbo vložila zoper popravljeni izrek zadevne sodbe.
⁴ Podobno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 162/2006 z dne 15. 4. 2008.
⁵ 3. člen Pogodbe o sofinanciranju (priloga A3 spisa).
⁶ Pravdni stranki sta dne 5. 2. 2014 sklenili še Aneks št. 1 k Pogodbi o sofinanciranju, s katerim sta zgolj spremenili časovno dinamiko sofinanciranja operacije (priloga A3 spisa).
⁷ Smiselno npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 463/2015 z dne 3. 6. 2015 in opr. št. II Cpg 1049/2017 z dne 20. 12. 2017 ter sodbe Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 157/2015 z dne 18. 4. 2017, opr. št. III Ips 159/2015 z dne 18. 4. 2017, opr. št. III Ips 160/2015 z dne 18. 4. 2017 in opr. št. III Ips 11/2016 z dne 18. 4. 2017.
⁸ Podobno npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2781/2017 z dne 18. 4. 2018.
⁹ Npr. str. 31 do 33 prve pripravljalne vloge tožene stranke (red. št. 9 spisa).
¹⁰ Npr. str. 35 do 38 prve pripravljalne vloge tožene stranke (red. št. 9 spisa).
¹¹ Npr. str. 4 do 8 in 57 prve pripravljalne vloge tožene stranke (red. št. 9 spisa) ter str. 3 in 11 njene tretje pripravljalne vloge (red. št. 17 spisa).
¹² Npr. str. 6 in 7 prve pripravljalne vloge tožene stranke (red. št. 9 spisa) ter str. 11 njene tretje pripravljalne vloge (red. št. 17 spisa).
¹³ Npr. str. 4 odgovora na tožbo (red. št. 5 spisa).
¹⁴ Zgolj nadaljnje ponavljanje stališča, da niso izpolnjeni pogoji iz 1. točke 5. odstavka 29. člena ZJN-2 in da je podana kršitev 7. člena ZJN-2, potem ko je tožena stranka izčrpno in podrobno pojasnila konkretne okoliščine v zvezi z zadevnim postopkom pogajanj brez predhodne objave, ne zadošča več (2. odstavek 214. člena ZPP).
¹⁵ Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v zadostni meri obrazložena in jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.
¹⁶ Podobno npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2048/2016 z dne 9. 11. 2016, opr. št. II Cp 3391/2014 z dne 10. 6. 2015 ter opr. št. I Cpg 696/2009 z dne 23. 6.2010.
¹⁷ Na tem mestu pritožbeno sodišče zgolj dodaja, da sodišče prve stopnje utemeljeno ni sledilo Poročilu UNP (priloga A5 spisa), v katerem je obrazložitev zavzetega stališča skopa in ne jemlje v ozir razlogov in okoliščin, ki jih je v predmetnem postopku izčrpno pojasnila tožena stranka, izvedba dokaza z zaslišanjem E. F. in G. H., zaposlenih pri UNP, pa bi ob nedopolnjenih trditvah tožeče stranke o očitani kršitvi ZJN-2 pomenila izvedbo dokaza v informativne namene, ki ga tako teorija kot sodna praksa štejeta za nedovoljen dokaz (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 871/2011 z dne 13. 3. 2013 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 12/2004 z dne 15. 2. 2005).
¹⁸ Red. št. 18 in 20 spisa.
¹⁹ Od vrednosti 700 točk je posledično pritožbeno sodišče odmerilo tudi materialne stroške za 3. pripravljalno vlogo tožene stranke.
²⁰ Sklicevanje toženke v odgovoru na pritožbo na tar. št. 43 OT ne more biti relevantno, saj ji sodišče prve stopnje stroškov po tej tar. št. utemeljeno ni priznalo in ne more doseči nasprotnega učinka s previsokim obračunavanjem stroškov za tretjo pripravljalno vlogo.
²¹ Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge. V kolikor tožeča stranka morebiti na kakšno pritožbeno navedbo ni dobila izrecnega odgovora, pa ta izhaja iz konteksta celotne obrazložitve, kar zadošča, saj lahko iz obrazložitve te odločbe v zadostni meri spozna, kateri razlogi so vodili pritožbeno sodišče k njegovi odločitvi (npr. sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. Up-429/01-5 z dne 24. 6. 2003 (2. točka obrazložitve) in sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 84/2017 z dne 22. 5. 2018).
²² Kadar stranka uspe s pritožbo le glede odločitve o stroških postopka, sodna praksa šteje tak uspeh kot neznaten (npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 3077/2016 z dne 1. 3. 2017 in opr. št. I Cp 1537/2016 z dne 1. 6. 2016, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 2679/2015 z dne 21. 12. 2015 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2910/2014 z dne 20. 5. 2015).