VSRS Sodba IV Ips 61/2009, IV Ips 112/2010, IV Ips 113/2010

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-54 z dne 12.2.2008, se ugodi in se ugotovi, da je bila z izpodbijanim sklepom prekršena določba prvega odstavka 107. člena Zakona o prekrških.

II. Zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-2454 z dne 15.10.2008, se zavrneta.

A.

1B.B. je bil s plačilnim nalogom Policijske postaje Ljubljana - Center spoznan za odgovornega prekrška po četrtem odstavku 16. člena Zakona o omejevanju porabe alkohola (v nadaljevanju ZOPA). Izrečena mu je bila globa v znesku 208,65 EUR. S plačilnim nalogom iste policijske postaje je bil Bar B.s.p. spoznan za odgovornega prekrška po drugem odstavku 16. člena ZOPA. Izrečena mu je bila globa 1.043,23 EUR. Zoper navedena plačilna naloga sta storilca vložila zahtevi za sodno varstvo. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom PR 15203/2007-54 z dne 12.2.2008 v postopku odločanja o vloženih zahtevah za sodno varstvo združilo postopka o prekrških zoper Bar B.s.p. in B.B. ter izdalo sodbo PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008, s katero je odpravilo plačilni nalog z dne 15.11.2007, zahtevi storilca za sodno varstvo zoper plačilni nalog z dne 15.11.2007 pa ugodilo in plačilni nalog spremenilo tako, da je postopek zoper B.B. zaradi prekrška po drugem odstavku 16. člena ZOPA ustavilo.

2Vrhovni državni tožilec je v enotni vlogi vložil zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-54 z dne 12.2.2008, zaradi kršitve prvega odstavka 107. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), ter zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-2454 z dne 15.10.2008, zaradi kršitve drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZOPA in tretjega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 66. člena ZP-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je bil z izpodbijanimi odločbami prekršen zakon.

3Storilec prekrška B.B. se o zahtevah vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti ni izjavil, storilcu Bar B.s.p. pa zahteva ni bila vročena, ker poštne pošiljke ni dvignil.

B.

4Prekrškovni organ je zoper Bar B.s.p. in zoper odgovorno osebo B.B. vodil ločena postopka o prekršku in izdal dve odločbi; Bar B. s.p. plačilni nalog, odgovorni osebi B.B. pa plačilni nalog. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom PR 15203/2007-54 z dne 12.2.2008 v postopku odločanja o vloženih zahtevah za sodno varstvo na podlagi prvega odstavka 107. člena ZP-1 združilo postopka o prekrških zoper Bar B.s.p. in odgovorno osebo B.B.

5Po določbi prvega odstavka 70. člena ZP-1 se zoper pravno osebo in odgovorno osebo vodi praviloma enotesn postopek. Navedena določba na podlagi četrtega odstavka istega člena smiselno velja tudi v postopku zoper samostojnega podjetnika in odgovorno osebo. Združitev postopka ter izvedba enotnega postopka sta urejena v 107. členu ZP-1, ki v prvem odstavku določa, da se praviloma izvede enotesn postopek in izda ena sama sodba o prekršku tudi zoper pravno osebo in odgovorno osebo. Skladno s tretjim odstavkom istega člena izda sodišče o združitvi postopkov sklep, zoper katerega ni pritožbe. Določba 107. člena ZP-1 je uvrščena v poglavje o rednem sodnem postopku, na podlagi drugega odstavka 58. člena ZP-1 pa se smiselno uporablja tudi v hitrem postopku o prekršku pred prekrškovnim organom. Poglavje o zahtevi za sodno varstvo nima posebnih določb o združitvi postopkov, po določbi tretjega odstavka 59. člena ZP-1 se v postopku z zahtevo za sodno varstvo smiselno uporabljajo določbe pritožbenega postopka v rednem sodnem postopku. Ta pa nima določb o združitvi postopkov, niti ne napotuje na uporabo določb o združitvi postopkov iz rednega sodnega postopka. Glede na navedeno je dopustna združitev postopkov le v fazi odločanja o prekršku na prvi stopnji, torej do izdaje plačilnega naloga ali odločbe o prekršku v hitrem postopku oziroma sodbe v rednem sodnem postopku o prekršku. Zato gre pritrditi vložniku zahteve, da je sodišče z združitvijo postopkov o prekršku zoper Bar B.s.p. in B.B. v postopku odločanja o zahtevah za sodno varstvo, kršilo prvi odstavek 107. člena ZP-1, ki ne daje pravne podlage za združitev postopkov v tej fazi postopka.

6Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008, uveljavlja kršitev drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZOPA, s trditvijo, da je glede na opredelitev pomena izraza „podjetnik“ v šestem odstavku 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) kot fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, Bar B.s.p. lahko storilec obravnavanega prekrška.

7Samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, sta različna subjekta. Posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je fizična oseba, ki opravlja registrirano dejavnost oziroma s predpisom določeno dejavnost kot samozaposlena oseba. Samostojni podjetnik pa je v določbi šestega odstavka 3. člena ZGD-1 opredeljen kot fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Navedena subjekta in njuno odgovornost ločeno obravnava tudi ZP-1, ki v 13., 14. in 15. členu ureja odgovornost pravne osebe, njene odgovorne osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, zato ni pravilno stališče vložnika zahteve, da je moč samostojnega podjetnika šteti za posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost. Po določbi drugega odstavka 13. člena so lahko pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, odgovorni za prekršek druge osebe, če je v predpisu o prekršku tako določeno. Samostojnega podjetnika je torej mogoče spoznati za odgovornega za prekršek le, kadar takšno odgovornost predvideva predpis, ki določa prekršek. ZP-1 izrecno ne ureja situacije, ko stori prekršek samostojni podjetnik sam, torej lastnoročno in ne gre za odgovornost za drugega, urejeno v drugem odstavku 13. člena oziroma za odgovornost samostojnega podjetnika, ki zaposluje druge osebe, urejeno v 14. členu ZP-1. V takih primerih je potrebno samostojnega podjetnika obravnavati kot fizično osebo, ki je storila prekršek. Temelji njegove odgovornosti so torej določeni v 9. členu ZP-1, zaradi statusa samostojnega podjetnika pa mu bo moč izreči ustrezno višjo globo, vendar le, kadar bo predpis, ki določa prekršek izrecno določal odgovornost samostojnega podjetnika za ta prekršek.

8Po 2. točki prvega odstavka 16. člena ZOPA se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki prodaja ali ponuja alkoholne pijače ali pijače, ki so jim dodane alkoholne pijače, osebam, mlajšim od 18 let. ZOPA v drugem odstavku 16. člena ureja odgovornost posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne določa pa odgovornosti samostojnega podjetnika.

9Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008, ob ugotovitvi, da storilec (samostojni podjetnik posameznik) ni posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki je določen kot potencialni storilec prekrška po drugem v zvezi s prvim odstavku 16. člena ZOPA, na podlagi katerega je prekrškovni organ samostojnemu podjetniku posamezniku izrekel globo, odpravilo plačilni nalog z dne 15.11.2007, izdan Baru B.s.p. Ob upoštevanju dejstva, da samostojni podjetnik ni posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, da navedeni skupini storilcev tudi sam ZP-1 obravnava ločeno in da v ZOPA ni določena odgovornost samostojnega podjetnika za prekrške iz prvega odstavka 16. člena istega zakona, sodišče z odpravo navedenega plačilnega naloga ni kršilo določb drugega v zvezi s prvim odstavkom 16. člena ZOPA. Iz spisovnih podatkov izhaja, da naj bi prekršek, očitan Baru B.s.p., storil ravno B.B., ki naj bi postregel alkoholno pijačo mladoletnim osebam. Glede na očitan prekršek bi lahko odgovarjal kot fizična oseba, saj je v četrtem odstavku 16. člena ZOPA določeno, da se za prekršek kaznuje, kdor omogoči osebi, mlajši od 18 let, pitje alkoholne pijače na javnem mestu ali ji ponudi alkohol na javnem mestu, da bi ga pila, ali ji kako drugače omogoči, da pije alkoholno pijačo na javnem mestu. Sodišče je odgovornost B.B. kot fizične osebe ugotavljalo v zvezi z izpodbijanim plačilnim nalogom z dne 15.11.2007, izdanem zoper B.B., kjer je ugotovilo, da ni dokazano, da bi B.B. omogočil mladoletnikoma N.V. in Ž.F. pitje alkoholnih pijač na javnem mestu, zato je postopek o prekršku po 5. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ustavilo.

10Po stališču zahteve je sodišče s sodbo PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008 v zvezi s sklepom PR 15203/2007-2454 z dne 15.10.2008, z napačnim pravnim poukom o pravici prekrškovnega organa do napovedi pritožbe, kršilo določbi tretjega in drugega odstavka 66. člena ZP-1. V utemeljitev navaja, da ima prekrškovni organ pravico napovedati pritožbo le ob izpolnjenih pogojih iz tretjega in drugega odstavka 66. člena ZP-1, v obravnavani zadevi pa je bil izpolnjen le pogoj iz tretjega odstavka, ker je sodišče odpravilo odločbi (plačilna naloga) prekrškovnega organa, niso pa bili podani pogoji iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, saj prekrškovni organ ni izrekel višje globe od najnižje predpisane, niti ni bil izrečen odvzem premoženjske koristi.

11Po določbi tretjega odstavka 66. člena ZP-1 lahko prekrškovni organ zoper odločbe iz prejšnjega odstavka v roku za vložitev pritožbe napove pritožbo, če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa; če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku ali če je sodišče izreklo nižjo globo kot prekrškovni organ ali opomin. Tretji odstavek se sklicuje na drugi odstavek 66. člena ZP-1, ki določa da je pritožba domnevnega kršitelja in drugih oseb iz prvega odstavka 59. člena ZP-1 dovoljena zoper druge odločbe sodišča prve stopnje (pravica do pritožbe zoper sklepe sodišča, s katerimi je bila zavržena zahteva za sodno varstvo je urejena v prvem odstavku 66. člena ZP-1), če je bila v postopku pred prekrškovnim organom izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400 EUR.

12Ustavno sodišče je z odločbo U-I-56/08 z dne 16.12.2009 razveljavilo tretji, četrti in sedmi odstavek 66. člena ZP-1, saj je ugotovilo, da je ureditev pravnega sredstva prekrškovnega organa oziroma državnega tožilca, kot je določena v tretjem odstavku 66. člena ZP-1 in tretjem stavku četrtega odstavka istega člena, nejasna, te nejasnosti pa ni mogoče odpraviti z ustaljenimi metodami razlage pravnih norm. Zato je ta ureditev v neskladju z 2. členom Ustave.

13Sodišče je s sodbo PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008 plačilni nalog z dne 15.11.2007 opravilo, plačilni nalog z dne 15.11.2007 pa spremenilo tako, da je postopek ustavilo. V pravnem pouku izpodbijane sodbe je zapisalo, da lahko prekrškovni organ v roku 8 dni od vročitve sodbe napove pritožbo v zvezi z očitkom prekrška Baru B.s.p., s popravnim sklepom z dne 15.10.2008 pa je možnost napovedi pritožbe razširilo še na prekršek, očitan B.B. Glede na odločitev Ustavnega sodišča o nejasnosti določbe tretjega odstavka 66. člena ZP-1, ki dopušča različne razlage, kljub temu, da v obravnavanem primeru niso bili izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 66. člena ZP-1, ni mogoče zaključiti, da je pravni pouk o pravici prekrškovnega organa do napovedi pritožbe v izpodbijani sodbi in sklepu, nezakonit.

14Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sodišče s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani PR PR 15203/2007-54 z dne 12.2.2008 kršilo določbo prvega odstavka 107. člena ZP-1, zato je v tem delu izdalo ugotovitveno sodbo. Zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 15203/2007-2454 z dne 25.9.2008 in zoper sklep istega sodišča PR 15203/2007-2454 z dne 15.10.2008, pa je iz zgoraj navedenih razlogov zavrnilo kot neutemeljeni.