UPRS Sodba I U 1877/2017-17

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Prvostopenjski organ je na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) s 1. točko izreka izpodbijane odločbe inšpekcijskemu zavezancu (tožniku) odredil ustavitev gradnje delne podkletitve ene etažne globine pod stavbo št. 138 k.o. ..., klet št. 1 pod vzhodnim delom stavbe tlorisne velikosti 3,7 m x 7,2 m in klet št. 2 pod zahodnim delom stavbe tlorisne velikosti 3,8 m x 7,2 m, skupaj s 6 svetlobnimi jaški velikosti 1,03 m x 0,80 m, vse na zemljiščih k.o. ..., parc. št. 933/20 (ID ...), parc. št. 933/21 (ID ...), parc. št. 933/22 (ID ...) in parc. št. 933/23 (ID ...), ker ga gradi brez gradbenega dovoljenja. Z 2. točko izreka je odločil, da mora tožnik na svoje stroške do 1. 7. 2017: - odstraniti 6 svetlobnih jaškov v kletnih prostorih št. 1 in št. 2 in na zemljiščih k.o. ... parc. št. 933/22 in 933/23 vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje; - sanirati objekt iz 1. točke izreka na način, da zasuje kletna prostora št. 1 in št. 2 od kote talne plošče kleti do kote pritličja in - sanirati dva prehoda v kletna prostora št. 1 in št. 2 iz obstoječe kleti skozi 70 cm debeli steni na način, da se odprtini dobetonirata. Vsa dela mora izvesti po navodilih strokovnjaka gradbene stroke in po končanju rušitvenih in sanacijskih del na gradbeno inšpekcijo Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Kranj do 9. 7. 2017 dostaviti izjavo strokovnjaka, da so dela izvedena na način, da je zagotovljena izpolnitev bistvene zahteve mehanske odpornosti in stabilnosti stavbe št. 138 k.o. ... glede posega v kletnih prostorih. S 3. točko izreka je tožnika opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve odrejene obveznosti iz 2. točke izreka te odločbe začel postopek prisilne izvršbe. S 4. točko izreka je zemljiškoknjižni lastnici zemljišč k.o. ... parc. št. 933/20, 933/21, 933/22 in 933/23 A.A., B. d.o.o., Kranj priznal status stranskega udeleženca v postopku. S 5. točko izreka so bile za objekt iz 1. točke izreka naložene prepovedi iz 158. člena ZGO-1. Prvostopenjski organ je še odločil, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka) in da stroškov postopka ni (7. točka izreka).

2V obrazložitvi navaja, da je bil 23. 2. 2017 opravljen inšpekcijski ogled predmetne stavbe, ki je bila po podatkih GURS zgrajena leta 1900. Ob ogledu je prisotna lastnica stanovanja v 1. nadstropju izjavila, da je C.C. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) leta 1997 kupil pritličje s kletjo približne velikosti 3,2 x 2 m ter po nakupu leta 1997-1998 pričel z gradnjo kleti in sedmih svetlobnih jaškov. Tekom gradnje so bili v pritličju odstranjeni prečni zidovi, ki se nadaljujejo v 1. nadstropju. Od začetka gradnje - odstranitve zidov so v stanovanju v 1. nadstropju začeli pokati stene, stropovi, peči in dimniki, tla pa so se povesila. Glede na ugotovljeno stanje objekta je bil nato ogled objekta 22. 3. 2017 opravljen z direktorico tožnika. V kleti je ugotovljeno, da se ob obstoječih stopnicah nahaja obstoječa obokana klet manjših dimenzij, kjer je obstoječa manjša okenska odprtina velikosti 83 cm x 65 cm. Na vzhodni strani od obstoječe kleti je izveden nov preboj skozi 70 cm debelo steno za vhod v nov prostor kleti št. 1 tlorisne velikosti 3,7 m x 7,2 m. Na zahodni strani od obstoječe kleti je izveden nov preboj skozi 70 cm debelo steno za vhod v nov prostor kleti št. 2 tlorisne velikosti 3,8 m x 7,2 m. V obeh prostorih je izvedenih novih šest svetlobnih jaškov. Prisotna direktorica tožnika je povedala, da so bile v obeh prostorih narejene zidne preklade, da je dela izvedel Č.Č. pred 20 leti., financiral pa jih je njen mož C.C.. Prvostopenjski organ zaključuje, da je bila s pričetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja kršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1, zato je odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Ker sta bila zaradi gradnje obeh kletnih prostorov iz obstoječe kleti izvedena dva preboja za vrata skozi nosilni zid debeline 70 cm, ki predstavlja nosilno steno za na njem ležeči zid v pritličju, 1. nadstropju, podstrešju in nosilno konstrukcijo strehe, je obe odprtini treba sanirati na način, da se dobetonirata. Ker je odrejena potrebna sanacija 117 let starega objekta, morajo biti vsa dela izvedena po navodilih strokovnjaka gradbene stroke.

3Pritožbeni organ je z odločbo druge stopnje odpravil prvo alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe in jo nadomestil tako, da je tožniku naložil, da mora na svoje stroške do 1. 7. 2017 odstraniti šest svetlobnih jaškov v kletnih prostorih št. 1 in št. 2 na zemljiščih s parc. št. 933/22 in 933/23, obe k.o. ...; odpravil 4. točko izreka izpodbijane odločbe; v preostalem delu pa pritožbo zavrnil. V obrazložitvi v zvezi z odpravo prve alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe navaja, da glede na to, da je prvostopenjski organ izrekel inšpekcijski ukrep sanacije objekta, ni mogoče izreči tudi inšpekcijskega ukrepa vzpostavitve v prejšnje stanje. Zato je v tem delu na podlagi 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) izpodbijano odločbo odpravil in jo nadomestil tako, kot se glasi prvi odstavek izreka te odločbe. V zvezi z odpravo 4. točke izreka izpodbijane odločbe navaja, da v primeru, ko organ po uradni dolžnosti ugotovi, da je treba osebi zagotoviti sodelovanje v postopku in ji to omogoči, to stori brez izdaje posebnega sklepa.

4Tožnik se s takšno odločitvijo organov obeh stopenj ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da ni investitor spornih del, saj je solastnik parc. št. 933/20 k.o. ... šele od leta 2016 dalje ter da je bil investitor teh del, ki so se izvedla v letu 1997, C.C.. Tako meni, da ni in ne more biti inšpekcijski zavezanec v konkretnem primeru. Poleg tega je investitor celo določen z odločbo inšpektorice za graditev z dne 18. 4. 2001. Zato meni, da se glede podkletitve predmetne stavbe ne more v letu 2017 začeti in voditi nov postopek, kar pomeni, da je predmetni postopek, začet v letu 2017, zaradi kršitve prepovedi ne bis in idem nezakonit. S tem v zvezi predlaga zaslišanje prič C.C., D.D. in A.A.. V nadaljevanju ugovarja, da je izrek izpodbijane odločbe pravno in dejansko neizvršljiv, zaradi česar je ta nična, saj obveznost inšpekcijskega zavezanca glede izvedbe sanacije kletnih prostorov št. 1 in št. 2 definira tako, da ni nedvoumno, kako, na kakšen način in s katerimi materiali je potrebno izvesti sanacijo ter da izvedbo sanacijskih del prepušča navodilom strokovnjaka gradbene stroke, za katera tožnik ob izdaji odločbe ne ve, kakšna bodo. Izpostavlja tudi, da je dejansko stanje glede obsega izvedene podkletitve nepopolno ugotovljeno. Poleg tega izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnem dejstvu, in sicer ali je za izvedbo delne podkletitve te stavbe v začetku izvedbe del v letu 1997-1998 tedaj veljavni gradbeni predpis investitorju nalagal predhodno pridobitev gradbenega dovoljenja. Zatrjuje, da za izvedbo delne podkletitve stavbe v času izvedbe del ni bilo potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano prvostopenjsko odločbo v zvezi s prvim in drugim odstavkom izreka pritožbene odločbe odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

5Toženka na tožbo ni odgovorila.

6Stranka z interesom, C.C., v odgovoru na tožbo navaja, da je 1997 kupil celotno pritličje in klet hiše na naslovu ... ter še istega leta pristopil k sanaciji kleti, temeljev in pritličnih prostorov, saj je bila hiša iz leta 1900 v zelo slabem stanju. Zidarstvo E. je po načrtih arhitektov F.F. in G.G. izvedlo kvalitetno obnovo in sanacijo tako, da je podzidalo temelje hiše. Poudarja, da je inšpektorica za graditev marca 2001 ugotovila takšno dejansko stanje, kot je še danes, saj nihče od kasnejših lastnikov ni izvajal nobenih gradbenih del in posegov v prostor.

7Tožba ni utemeljena.

8Izpodbijana odločba je izdana na podlagi 152. člena ZGO-1, po katerem v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

9Med strankama je sporen izrek inšpekcijskega ukrepa pri nelegalni gradnji ter posebne prepovedi, izrečene skladno s 158. členom ZGO-1. Ni pa spora o tem, da so bili predmetni gradbeni posegi v kleti in pritličju stavbe na naslovu ... (delna podkletitev te stavbe) izvršeni v letih 1997-1998 ter da jih je izvršil pravni prednik tožnika C.C. (stranka z interesom v tem upravnem sporu). Prav tako ni sporno, da je tožnik zemljiškoknjižni solastnik parc. št. 933/20 k.o. ... od leta 2016 dalje ter da je predmetna stavba zgrajena leta 1900, niti ni spora o tem, da stranka z interesom za predmetni gradbeni poseg ni pridobila gradbenega dovoljenja.

10Tožbeni ugovor, da tožnik ni inšpekcijski zavezanec v tej inšpekcijski zadevi, sodišče zavrača. Kot rečeno namreč med strankama ni spora o tem, da je bil predmetni gradbeni poseg opravljeni na nepremičnini – stavbi št. 138, parc. št. 933/20 k.o. ..., katere solastnik do 1/2, ki v naravi (na podlagi sodne poravnave, sklenjene pred Okrožnim sodiščem v Kranju v zadevi III P 720/2009 dne 19. 4. 2016) predstavlja (tudi) brez gradbenega dovoljenja zgrajeni del kleti, je v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe tožnik. S prenosom lastninske pravice na tožnika pa so prenesene tudi vse obveznosti, ki izhajajo iz te nepremičnine. Obveznost sanacije namreč upravni organ ne bi mogel naložiti investitorju tega gradbenega posega C.C., saj ta ni (več) lastnik predmetne nepremičnine. Bo pa tožnik zoper investitorja predmetnega gradbenega posega lahko uveljavljal civilnopravni zahtevek.

11Glede na to, da med strankama niti ni sporno, da za predmetne posege, opravljene v letih 1997-1998 (torej ne pred letom 1967), ni bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je gradbena inšpektorica skladno s prej citirano določbo 152. člena ZGO-1 upravičeno izrekla inšpekcijski ukrep (sanacijo objekta) pri nelegalni gradnji. V času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe veljavni ZGO-1 namreč v prvem odstavku 3. člena med drugim določa, da se rekonstrukcija objekta, za kar je šlo v obravnavani zadevi, lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.

12V zvezi s tožbeno trditvijo, da v času sporne gradnje gradbeno dovoljenje za predmetni poseg ni bilo potrebno, pa sodišče pritrjuje pojasnilu pritožbenega organa v odločbi druge stopnje, da iz izreka inšpekcijske odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, OE Kranj št. 356-01-04-4/01-KR/BI z dne 18. 4. 2001 (priloga A4) izhaja, da je bil investitor C.C. dolžan ustaviti nadaljnjo rekonstrukcijo poslovnih prostorov v kleti in pritličju predmetnega poslovno-stanovanjskega objekta na zemljišču s takratno parc. št. 933/5 k.o. ..., ker jo je izvajal brez gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo. Glede na to, da je šlo v tem primeru za rekonstrukcijo poslovnih prostorov v kleti in pritličju, za kar pa investitor ni imel pridobljenega gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo, bi bil investitor torej dolžan že v skladu s takrat veljavnimi določbami Zakona o graditvi objektov (ZGO, prvi odstavek 3. člena v zvezi s 7. členom) pridobiti gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo, česar pa, kar med strankama, kot že povedano, ni sporno, ni imel.

13Ni pa utemeljen niti tožbeni ugovor ne bis in idem. Z odločbo inšpekcijskega organa z dne 18. 4. 2001, ki je bila, kot rečeno izdana investitorju C.C., je bila namreč naložena ustavitev nadaljnje rekonstrukcije predmetnih poslovnih prostorov v kleti in pritličju tega stanovanjsko-poslovnega objekta, medtem ko je bila tožniku z izpodbijano odločbo naložena (tudi) sanacija te nelegalne gradnje, kot izhaja iz 2. točke izreka prvostopenjske izpodbijane odločbe v zvezi s prvim odstavkom pritožbene odločbe ter prepovedi skladno s 158. členom ZGO-1. To pomeni, da je šlo v primeru predmetnega inšpekcijskega postopka, v okviru katerega je bila izdana izpodbijana odločba, za nov inšpekcijski postopek z drugačnim pravnim in dejanskim stanjem, kot izhaja iz izreka odločbe z dne 18. 4. 2001, ne pa za njegovo nadaljevanje, kot zmotno zatrjuje tožnik.

14Tožbeni ugovor nejasnosti oziroma nedoločnosti 2. točke izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe pa predstavlja nedopustno tožbeno novoto po tretjem odstavku 20. člena in 52. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)¹. Ker pa sodišče po uradni dolžnosti pazi na ničnost (drugi odstavek 37. člena ZUS-1), je navedeni tožbeni ugovor preizkusilo v tem okviru. Vendar ugotavlja, da je sanacija kletnih prostorov v 2. točki izreka izpodbijane prvostopenjske odločbe dovolj določno opredeljena. Kateri gradbeni materiali morajo biti za takšno sanacijo objekta uporabljeni, določajo gradbeni predpisi, torej tehnični predpisi, s katerimi se podrobneje opredelijo bistvene zahteve za določene vrste objektov, pogoji za projektiranje, izbrane ravni oziroma razredi gradbenih proizvodov in materialov, ki se smejo vgrajevati, ter načini njihove vgradnje, način izvajanja gradenj, način ugotavljanja skladnosti zgrajenega objekta s predpisanimi bistvenimi zahtevami ter drugi pogoji in pravila, ki zagotavljajo zanesljivost objekta ves čas njegove življenjske dobe (3. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Kdo je strokovnjak gradbene stroke, prav tako izhaja iz gradbenih predpisov².

15Tožbeni ugovor o zmotno oziroma nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju glede obsega izvedene podkletitve tožnik utemeljuje z navedbo, da iz razlogov izpodbijane odločbe ni razbrati, kako je gradbena inšpektorica ugotovila obseg kleti pred in po izvedbi del ter ni navedla, katera dela so bila sploh izvedena in na kakšen način. Po presoji sodišča tožnik z navedenim ugovorom ne more dokazati zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, če niti ne zatrjuje, da je obseg predmetnega gradbenega posega napačno ugotovljen, na kakšen način je bil izveden, pa za odločitev ni pravno pomembno. Glede svetlobnih jaškov pa tudi ne zatrjuje, da ne ve, za katere jaške gre. Poleg tega niti ni sporno, da so bili predmetni svetlobni jaški zgrajeni v sklopu izvedbe predmetnega gradbenega posega v letih 1997-1998. Ob odsotnosti takšnih tožbenih trditev in ob v točki 9 te sodbe navedenih nespornih, za odločitev pravno odločilnih dejstvih, zato predlagani dokaz z zaslišanjem investitorja predmetnega posega C.C. ni potreben.

16Dokazni predlog zaslišanja prič D.D. in A.A. pa predstavlja nedovoljeno tožbeno novoto. Tožnik namreč ni pojasnil, zakaj tega dokaznega predloga ni predlagal že v postopku izdaje izpodbijane odločbe.

17Glede na vse navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožnica je kot dokaze v zadevi predlagala listine iz upravnih spisov, katerih obstoj in vsebina med strankama niso sporni, in zaslišanje prič, pri čemer je slednje, kot rečeno nedopustna tožbena novota, zaslišanje stranke z interesom, investitorja C.C. pa, kot prav tako že pojasnjeno, glede na to, da pravno odločilna dejstva med strankama niso sporna, ni potrebno.

18tožbene trditve ne bi moglo pripeljati do drugačne odločitve v zadevi. Sodišče je zato v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo na seji, brez glavne obravnave.

19Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

¹ Po tretjem odstavku 20. člena ZUS-1 v upravnem sporu stranke ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta.Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Nov dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožben razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti v postopku izdaje upravnega akta.
² Skladno s točko 4.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je projektant pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri projektiranju.