UPRS Sodba I U 1400/2018-17

Tožba se zavrne.

1Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju upravni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnikov in stranke z interesom A.A., da se po nadzorstveni pravici odpravi odločba Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-593/2013-3 z dne 21. 5. 2013. V obrazložitvi je upravni organ navedel, da je prejel predlog navedenih vlagateljev za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz razloga po 2. točki prvega odstavka 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Z odločbo, št. 02112-593/2013-3 z dne 21. 5. 2013, je bilo v postopku evidentiranja urejene meje odločeno, da se v katastrski občini ... kot urejena evidentira meja oziroma del meje parcele 3074/5 s sosednjimi parcelami 1408/1, 1410/2, 1431/5, 1431/6, 1432/2 in 3074/3 (1. točka izreka), da je grafični prikaz urejene meje obvezna priloga tega akta (2. točka izreka) in da stroškov postopka ni (3. točka izreka), iz njene obrazložitve pa izhaja, da so bile navedene parcele v lasti B.B. in Občine, ki jima je bila odločba tudi vročena in je postala dokončna 13. 6. 2013. Glede na 275. člen ZUP predlog vlagateljev ni dovoljen, ker niso bili stranke v postopku, niso bili lastniki parcel, o katerih je bilo odločeno v tem postopku, niti tega niso zatrjevali. V predlogu navajajo, da je bilo z odločbo z dne 21. 5. 2013 neposredno poseženo v njihovo parcelo št. 1409/1, ki domnevno predstavlja funkcionalno zemljišče stanovanjskega bloka, katerega etažni lastniki so, kot tudi poseženo v stanje, ki je bilo že dokončno rešeno v postopkih IDPOS 6152, IDPOS 6212, IDPOS 6498, IDPOS 6511 in IDPOS 6527. S temi navedbami smiselno zatrjujejo, da jim je bilo poseženo v njihove pravice in pravne koristi, torej, da bi jim moral biti v postopku izdaje odločbe z dne 21. 5. 2013 priznan položaj strank. Vendar pa tega pravnega sredstva ne more vložiti oseba, ki ji že prej v postopku položaj stranke ni bil priznan. Položaja stranke vlagatelji ne morejo uveljavljati in doseči s samo vložitvijo zahteve po odpravi ali razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici, ampak morajo prej doseči, da jim je položaj stranke v postopku priznan (142. člen, 229. ali 260 člen Zakona o splošnem upravnem postopku - v nadaljevanju ZUP). Ker torej predloga ni vložila upravičena oseba, je upravni organ njihov predlog zavrgel (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP). Organ je preizkusil odločbo še po uradni dolžnosti in ni našel razlogov za odpravo po 275. členu ZUP, dodal je še, da že pojmovno ne more biti podan razlog za odpravo odločbe po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP, če se v predhodnih postopkih niso urejale in evidentirale iste meje parcel oziroma isti deli parcel kot v izpodbijani odločbi. Slednje pa iz pridobljenih upravnih spisov IDPOS 6152, IDPOS 6212, IDPOS 6498, IDPOS 6511 in IDPOS 6527 ne izhaja.

2Tožniki so v tožbi navedli, da je upravni organ zmotno in nepopolno ugotovil dejansko stanje in s tem kršil pravila postopka. Če bi organ primerjal skice terenskih meritev, grafični prikaz pri odločbah in obvestilih, bi ugotovil, da odločba z dne 21. 5. 2013 spreminja meje parcele 1409/1, tromeje parcel in spreminja obliko in velikost parcele 1409/1, torej spreminja odločitve v IDPOS 6152, IDPOS 6212, IDPOS 6498, IDPOS 6511 in IDPOS 6527. Očitno je organ pregledal le odločbe, ne pa prilog. S pravnomočnimi odločbami v postopkih IDPOS 6152, IDPOS 6212, IDPOS 6498 in IDPOS 6511 je bila dokončno urejena meja med parcelami 1409/1, 1410/2 in 3074/1 (sedaj 3074/5), meja parcele 3074/5 pa v nobenem delu ne meji direktno na parceli 1409/1, ta meja pa je z odločbo z dne 21. 5. 2013 odpravljena, kar izhaja iz grafičnega prikaza. S temi postopki je bila tudi dokončna urejena meja med parcelama 1410/2 in 1409/1, vendar je tudi ta odpravljena z odločbo z dne 21. 5. 2013, kot izhaja iz grafičnega prikaza, kjer z.k. točka 100713 predstavlja tromejo parcel 1409/1, 1410/2 in 3074/5. Enako velja še glede tromeje parcel 1409/1, 3074/5 (prej 3074/1) in 1433/2 (z.k. točka 100715) ter tromeje parcel 1410/2, 1409/1 in 1433/2 (z.k. točka 100709). Geodetski podatki v IDPOS 6699 (odločba z dne 21. 5. 2013) so tudi v popolnem neskladju z verodostojnimi in relevantnimi zemljiškokatastrskimi podatki iz postopka IDPOS 6527, ki je prekinjen in še ni zaključen. Tožniki so zato predlagali, da sodišče tožbi ugodi, odpravi izpodbijani sklep in posledično odločbo z dne 21. 5. 2013, podrejeno, da tožbi ugodi, odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne organu v ponovni postopek.

3Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

4Stranka z interesom A.A. odgovora na tožbo v danem roku ni poslala.

5Tožba ni utemeljena.

6V obravnavani zadevi je sporna odločitev upravnega organa o zavrženju predloga tožnikov za odpravo odločbe, št. Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-593/2013-3 z dne 21. 5. 2013, po nadzorstveni pravici, vloženega iz razloga po 2. točki prvega odstavka 274. člena ZUP.

7Po 274. členu ZUP pristojni organ po nadzorstveni pravici odločbo po njeni izdaji in vročitvi odpravi, če je podan kateri od tam taksativno naštetih razlogov (po 2. točki prvega odstavka se odločba po nadzorstveni pravici odpravi, če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena) oziroma razveljavi, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis (drugi odstavek). Gre za izredno pravno sredstvo, s katerim je mogoče poseči v upravno odločbo (277. člen ZUP), torej že v vzpostavljeno pravno razmerje. Zato je treba zakonske pogoje (tako materialne, kot procesne) za uporabo tega pravnega sredstva razlagati strogo oziroma ozko. Tako tudi ustaljena upravnosodna praksa (npr. sodba Upravnega sodišča, I U 1387/2015).

8Po prvem odstavku 275. člena ZUP pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi oziroma razveljavi odločbo po uradni dolžnosti, če izve oziroma ugotovi, da so podani razlogi za odpravo ali razveljavitev. Odločbo pa lahko odpravi oziroma razveljavi tudi na zahtevo stranke, državnega tožilca, državnega pravobranilca ali inšpektorja. Po tej ureditvi imajo torej pravico zahtevati odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici zgolj osebe, ki so izčrpno naštete v prvem odstavku 275. člena ZUP, ostali pa lahko pristojni organ sicer opozorijo na obstoj razlogov za odpravo oziroma razveljavitev, vendar jim zakon ne daje podlage za to, da bi jo tudi zahtevali, zato je treba tako zahtevo zavreči (tako tudi v knjigi Upravno procesno pravo, Kerševan, Androjna, GV Založba, Ljubljana 2018, str. 458, 459). Za odločitev v zadevah, kot je obravnavana, je tako bistveno, ali je imel vlagatelj (oziroma v tem primeru vlagatelji - tožniki) v upravnem postopku položaj stranke oziroma z njim izenačen položaj stranskega udeleženca (tretji odstavek 43. člena ZUP).

9Med strankami ni sporno, da tožniki v upravnem postopku niso imeli ne statusa strank, kot tudi ne statusa stranskih udeležencev, in to ne izrecno (npr. po 142. oziroma 260. členu ZUP), ne posredno, preko procesnih dejanj, npr. z vročitvijo odločbe (229. člen ZUP). To tudi ne izhaja iz upravnih spisov, tožniki tega niti niso zatrjevali v upravnem postopku, tega ne zatrjujejo v tožbi. Že na tej podlagi in ob upoštevanju zgoraj citiranega 275. člena ZUP je tudi po oceni sodišča organ mogel sprejeti zaključek, da njihov predlog ni dovoljen in ga je treba zato zavreči (2. točka prvega odstavka 129. člena ZUP).

10Za vsebinsko presojo njihovega predloga oziroma zahteve bi morali tožniki najprej pridobiti status stranke oziroma stranskega udeleženca, bodisi v času upravnega postopka, bodisi preko predloga za obnovo postopka. V tem okviru bi lahko uveljavljali vse ugovore oziroma navedbe, ki so jih navajali v upravnem postopku oziroma jih navajajo tudi sedaj v tožbi (''da se je z odločbo z dne 21. 5. 2013 poseglo v že prej pravnomočno zaključene zemljiškokatastrske postopke IDPOS 6152, IDPOS 6212, IDPOS 6498, IDPOS 6511 in IDPOS 6527, katerih predmet je bilo tudi zemljišče s parc. št. 1409/1 (funkcionalno zemljišče stanovanjskega bloka), katerega lastniki so tožniki kot etažni lastniki v tem bloku''), torej ugovore, s katerimi smiselno uveljavljajo svojo pravico do udeležbe v tem postopku zaradi varstva svojih pravic oziroma pravnega interesa. Ker pa - kot že povedano - zahtevanega statusa stranke oziroma stranskega udeleženca in s tem aktivne legitimacije za uveljavljanje tega izrednega pravnega sredstva tožniki niso imeli, ne morejo doseči vsebinske presoje svojih ugovorov že s samo vložitvijo vloge na podlagi 274. člena ZUP.

11Glede na povedano tožniki ne morejo uspeti niti z ugovori v smislu, da je organ, ko je preizkusil obstoj ponujenih razlogov po uradni dolžnosti, napačno presodil, da razlogov za odpravo po nadzorstveni pravici ni, saj tožniki do vsebinske presoje svoje zahteve oziroma predloga niso upravičeni, kot je tožnikom pravilno pojasnil že upravni organ v izpodbijanem sklepu. Iz enakega razloga sodišče zato zavrača te tožbene ugovore kot pravno nepomembne.

12Sodišče pa še dodaja, da lahko tožniki svoje ugovore v zvezi z ureditvijo oziroma določitvijo meje uveljavljajo pred sodiščem splošne pristojnosti z ustreznim predlogom v nepravdnem postopku oziroma s tožbo v civilnem postopku.

13Zaradi navedenega je sodišče, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen, tožbo tožnikov na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

14Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je tožniki niso predlagali, dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega akta (ali so bili tožniki stranke v postopku, ki se je zaključil z izdajo odločbe z dne 21. 5. 2013, in za katero je bil vložen predlog za odpravo po nadzorstveni pravici), pa med strankami ni bilo sporno.