VSL Sodba in sklep I Cpg 467/2019

I. Pritožba tožeče stranke proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 307/2016 – 70 z dne 3. 3. 2019 se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Pritožbi proti sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 307/2016 – 52 z dne 3. 9. 2018 se delno ugodi in se izpodbijani sklep:

- v I. točki izreka razveljavi za bruto znesek v višini 284,05 EUR, ki se poveča za 8,85 odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 25,14 EUR ter za 0,53 odstotni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 1,51 EUR, kar skupaj znaša 310,70 EUR ter

- v IV. točki izreka spremeni tako, da je vsaka pravdna stranka dolžna na račun sodišča TRR ..., sklic št. ... plačati manjkajoči del nagrade in stroškov v roku 15 dni v znesku 278,07 EUR pod izvršbo.

III. V preostalem delu se pritožba proti sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 307/2016 – 52 z dne 3. 9. 2018 zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti njene pritožbene stroške v znesku 52,85 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

O odločitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani v sodbi II Pg 307/2016 – 70 z dne 3. 3. 2019 in pritožbi proti tej sodbi

1Sodišče prve stopnje je s sodbo II Pg 307/2016 - 70 z dne 3. 3. 2019 (v nadaljevanju: sodba) razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 154121/2015-2 z dne 10. 12. 2015 tudi v prvem in tretjem odstavku izreka (1. točka izreka sodbe). Ugotovilo je, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 3.932,73 EUR s pripadki (2. točka izreka sodbe) ter terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 2.597,87 EUR s pripadki (3. točka izreka sodbe). Nadalje je ugotovilo, da terjatev tožene stranka do tožeče stranke v višini 7.393,93 EUR ne obstaja (4. točka izreka sodbe). Presodilo je, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 15 dni plačati znesek v višini 1.488,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2016 do prenehanja obveznosti (5. točka izreka sodbe). Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke (za znesek 4.204,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2016 dalje) je zavrnilo (6. točka izreka sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (7. točka izreka sodbe).

2Sodišče prve stopnje je presodilo, da pravdni stranki nista sklenili dogovora, da nosi vse stroške zamenjave okvarjenih svetil tožena stranka. Zato je odločilo, da tožeča stranka ni upravičena do plačila vtoževanih terjatev na podlagi dogovora med strankama.

3V zvezi z uveljavljanjem vtoževane in pobotne terjatve po pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti pa je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovitev izvedenca mag. B. B. v izvedenskem mnenju z dne 22. 8. 2018 (v nadaljevanju: izvedensko mnenje) odločilo, da je v 74 odstotkih razlog za okvaro svetil neustrezna konstrukcija svetil, v preostalih 26 odstotkih pa neustrezno električno omrežje (preobremenitve in udari strel). Zato je zaključilo, da obstaja terjatev tožeče stranke do tožene stranke iz naslova stroškov demontaže okvarjenih svetil in montaže popravljenih svetil v višini 74 odstotkov vtoževane terjatve ter v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke iz naslova stroškov popravil okvarjenih svetil v višini 26 odstotkov. Po opravljenem pobotu medsebojnih terjatev pravdnih strank je odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati znesek v višini 1.488,70 EUR s pripadki. Višji tožbeni zahtevek tožeče stranke je zavrnilo.

4Proti sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).¹ Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje kršilo pravila pravdnega postopka, ker o sklenitvi dogovora (sprejetju ponudbe) ni zaslišalo priče A. A. Po prepričanju tožeče stranke ji je sodišče prve stopnje s tem onemogočilo dokazovanje obstoja dogovora. V posledici je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Sodišču prve stopnje je očitala tudi, da je kršilo pravila pravdnega postopka, ker je pri odločitvi upoštevalo s strani tožene stranke prepozno podan pobotni ugovor ter prepozno podane trditve in predložene dokaze o v pobot uveljavljavljanih terjatvah. Predlagala je, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in samo spremeni napadeno sodbo. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

5Tožena stranka na pritožbo tožeče stranka proti sodbi ni odgovorila.

6Pritožba proti sodbi ni utemeljena.

O odločitvi Okrožnega sodišča v Ljubljani v sklepu II Pg 307/2016 – 52 z dne 3. 9. 2018 in pritožbi proti temu sklepu

7Sodišče prve stopnje je s sklepom II Pg 307/2016 – 53 z dne 3. 9. 2018 (v nadaljevanju: sklep) sodnemu izvedencu elektro stroke mag. B. B. odmerilo nagrado v bruto znesku 820,78 EUR, povečano za 8,85 odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovaje ter za 0,53 odstotni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, kar skupaj znese 897,77 EUR (I. točka izreka sklepa). Odločilo je, da se odmerjena nagrada nakaže na transakcijski račun sodnega izvedenca (II. točka izreka sklepa). V III. točki izreka sklepa je ugotovilo, da izvedenec ni zavezanec za plačilo davka na dodano vrednost. Odločilo je tudi, da se plačilo izvrši iz predujma, ki sta ga založili pravdni stranki, pri čemer je vsaka stranka dolžna plačati 433,42 EUR kot manjkajoči del nagrade in stroškov v roku 15 dni pod izvršbo, na račun sodišča (IV. točka izreka sklepa).

8Presodilo je, da je izvedenec za izdelavo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja, pripravo na podajo ustnega mnenja na naroku in podajo ustnega mnenja na naroku glede na obsežnost spisa upravičen do naslednjih nagrad in stroškov: nagrade za študij spisa v višini 46,00 EUR, nagrade za preučevanje dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR, nagrade za izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja v višini 207,00 EUR, nagrade za pripravo na ustno podajanje izvedenskega mnenja v višini 207,00 EUR, povečanja vseh predhodno navedenih nagrad za 20 odstotkov zaradi uporabe strokovne literature v tujem jeziku v višini 101,20 EUR, materialnih stroškov v višini 50,60 EUR, nagrade za ustno podajanje izvedenskega mnenja na naroku 13. 7. 2018 v višini 140,00 EUR, stroškov za čas potovanja na sodišče v višini 20,00 EUR in potnih stroškov v višini 2,98 EUR, torej skupaj 820,78 EUR. Izvedencu je v skladu z veljavnimi predpisi priznalo tudi povečanje za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter povečanje za prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni.

9Proti sklepu je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišču prve stopnje je očitala, da je izvedencu neutemeljeno priznalo nagrado za proučevanje dodatne dokumentacije v višini 46,00 EUR, nagrado za izdelavo pisne dopolnitve izvedeniškega mnenja v višini 207,00 EUR, nagrado za pripravo na ustno podajanje mnenja v višini 207,00 EUR in povečanje zaradi uporabe tuje literature v višini 101,20 EUR. Zavzela je stališče, da je nagrada za proučevanje dodatne dokumentacije v tem primeru že vključena v nagradi za študij spisa in zato izvedenec ni upravičen do obeh nagrad. Zatrjevala je, da izvedenec ni upravičen do nagrade za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, ker ga sodišče k temu ni pozvalo. Sodišču prve stopnje je očitala, da je s tem, ko je izvedencu priznalo tako nagrado za izdelavo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja kot tudi nagrado za pripravo na ustno podajanje, mnenja nagrade neutemeljeno kopičilo. Nasprotovala je tudi višini priznanih materialnih stroškov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Podrejeno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter samo odloči o nagradi izvedenca. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

10Tožeča stranka in izvedenec na pritožbo tožene stranke proti sklepu o odmeri nagrade in stroškov izvedencu nista odgovorila.

11Pritožba proti sklepu je delno utemeljena.

K odločitvi o pritožbi proti sodbi

12Pravdni stranki, in sicer tožeča stranka kot kupka in tožena stranka kot prodajalka, sta 30. 10. 2012 sklenili prodajno pogodbo za 225 svetil N. Tožena stranka je tožeči stranki ob sklenitvi prodajne pogodbe izročila garancijski list, s katerim je tožeči stranki zagotavljala, da bodo svetila ob pravilni montaži in uporabi nemoteno delovala najmanj pet let.

13Svetila, ki jih je tožeči stranki dobavila tožena stranka, so se po približno enem letu po montaži začela kvariti (poleti 2014). Do sredine leta 2016 se je okvarilo približno 200 svetil. Pravdni stranki sta se o nastali situaciji in možnih rešitvah pogovarjali ustno po telefonu ter na sestankih. Za rešitev nastale situacije je tožeča stranka iz luči javne razsvetljave demontirala okvarjena svetila in jih dostavila toženi stranki, ki jih je popravila. Nato je tožeča stranka popravljena svetila pri toženi stranki prevzela in jih montirala nazaj v luči javne razsvetljave.

14V tem postopku je tožeča stranka vtoževala plačilo stroškov povezanih z demontažo okvarjenih svetil in montažo popravljenih svetilk na podlagi sedmih izdanih računov v skupni višini 5.314,50 EUR (priloge A5 do A11). Trdila je, da je tožena stranka dolžna kriti navedene stroške na podlagi sklenjenega dogovora med predstavnikom tožeče stranke A. A. in predstavnikom tožene stranke C. C., kot tudi na podlagi (poslovne) odškodninske odgovornosti. V zvezi s sklenjenim dogovorom je trdila, da se je tožena stranka na podlagi ustnega sprejema ponudbe z dne 10. 10. 2014 (priloga A19; v nadaljevanju: Ponudba) zavezala nositi vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil, torej tako stroške popravila okvarjenih svetil kot tudi stroške povezane z demontažo okvarjenih svetil in montažo popravljenih svetil.

15Tožena stranka je zahtevku nasprotovala. Trdila je, da za okvare svetil ni odgovorna, saj so se po njenem prepričanju svetila kvarila zaradi neustreznega električnega omrežja (prenapetosti) in udarov strele. Zatrjevala je, da se s tožečo stranko nista dogovorili, da bi vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil krila tožena stranka in da ni nikoli ne pisno ne ustno sprejela Ponudbe tožene stranke. Vztrajala je, da sta se s toženo stranko dogovorili, da bo vsaka stranka nosila svoje stroške zamenjave okvarjenih svetil vse dokler se ne ugotovi resničen vzrok za okvare. Med postopkom pred sodiščem prve stopnje je podala pobotni ugovor. V pobot je uveljavljala svoje terjatve iz naslova popravila okvarjenih svetil v višini 9.991,80 EUR s pripadki.

16Trditveno in dokazno breme glede sprejema Ponudbe oziroma sklenitve dogovora, da vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil nosi tožena stranka, je bilo skladno z določilom 212. člena ZPP na tožeči stranki. Tožeča stranka je med drugim za dokaz obstoja dogovora v točki II Dopolnitve tožbe (glej list. št. 27) jasno in nedvoumno predlagala zaslišanje A. A., ki naj bi kot predstavnik tožeče stranke sklenil ustni dogovor s toženo stranko. Zato je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zaslišanje priče A. A. predlagala le, da bi pojasnil zakaj luči niso delovale (točka 7 obrazložitve sodbe) in posledično njegovo zaslišanje ni bilo potrebno. Morebitne pomanjkljive navedbe stranke podane na naroku za glavo obravnavo po pozivu sodišča pravdnima strankama, da se izjasnita o tem, zakaj predlagata izvedbo dokaza z zaslišanjem posamezne priče, ne odvežejo sodišča od izvedbe predhodno pravočasno in substancirano podanih dokaznih predlogov v zvezi s pravno odločilnimi dejstvi.

17Ker je tožeča stranka zaslišanje A. A. predlagala v zvezi s pravno odločilnim dejstvom obstoja ustnega dogovora, je tako neizvedba tega dokaza vodila v bistveno kršitev pravil pravdnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče na seji 23. 12. 2019 za odpravo navedene kršitve po pooblastilu iz druge alineje tretjega odstavka 347. člena ZPP razpisalo narok za glavno obravnavo ter sklenilo, da bo zaslišalo pričo A. A. in zakonitega zastopnika C. C. Torej predstavnika pravdnih strank, ki naj bi sklenila s strani tožeče stranke zatrjevan dogovor.

18Senat pritožbenega sodišča je ob razpisu obravnave odločil tudi, da pooblastila, ki jih ima glede priprave in vodenja obravnave predsednik senata, preidejo na sodnico poročevalko (četrti odstavek 347. člena ZPP) ter da bo glede na to, da ne gre za zapleteno zadevo, o tej sodnica poročevalka tudi odločila (peti odstavek 347. člena ZPP).

19Po presoji pritožbenega sodišča tudi po tako izvedenem dokaznem postopku tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja dogovora na podlagi katerega bi se tožena stranka zavezala kriti vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil. Z izpovedbami zaslišane priče A. A., zakonitih zastopnikov pravdnih strank D. D in C. C., katere je pritožbeno sodišče v soglasju s pravdnima strankama na naroku štelo za prebrane, ter ponovnim vpogledom v vse listine v spisu se namreč po presoji pritožbenega sodišča niso potrdile trditve tožeče stranke, da sta stranki sklenili dogovor, da vse stroške povezane z zamenjavo okvarjenih svetil krije tožena stranka.

20A. A., ki je bil zaslišan kot priča, je izpovedal, da sta se z zakonitim zastopnikom tožene stranke C. C. veliko dogovarjala glede sanacije okvarjenih svetil. Pojasnil je, da pravdni stranki nista bili enotni glede vzroka številčnih okvar svetil, zato so bili opravljeni ogledi na terenu. Izpovedal je, da se je s C. C. dogovoril o zamenjavi svetil, pri čemer je to pomenilo, da tožeča stranka demontira svetila, jih odpelje na sedež tožene stranke in jih potem popravljene prevzame ter montira nazaj (glej zapisnik z dne 4. 2. 2020 o zaslišanju priče A. A., str. 3). Po tem dogovoru je toženi stranki poslal Ponudbo v zvezi s stroški montaže. Pojasnil je, da je „smatral,“ da je zakoniti zastopnik tožene stranke C. C. Ponudbo v telefonskem pogovoru sprejel, ker je dovolil, da lahko tožeča stranka pripelje okvarjena svetila na sedež tožene stranke in jih potem popravljene spet odpelje (glej zapisnik z dne 4. 2. 2020 o zaslišanju priče A. A., str. 4). C. C. naj bi sprejel Ponudbo v roku odpravljanja reklamacij, še preden je tožeča stranka toženi stranki dostavila prva svetila v popravilo.

21Ponudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila (prvi odstavek 22. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).² Pogodba je sklenjena takrat, ko ponudnik prejme od druge stranke (naslovnika) izjavo, da ponudbo sprejema (prvi odstavek 21. člena OZ). Molk naslovnika ne pomeni sprejema ponudbe (prvi odstavek 30. člena OZ). Iz navedenega izhaja, da je dogovor sklenjen, ko ponudnik sprejeme izjavo naslovnika, da ponudbo sprejema. Izjava naslovnika, da sprejema ponudbo, mora biti jasna in nedvoumna.

22Iz izpovedi priče A. A. po presoji pritožbenega sodišča ne izhaja, da bi zakoniti zastopnik tožene stranke C. C. sprejel Ponudbo glede stroškov povezanih z zamenjavo svetilk. Zgolj privolitev tožene stranke v to, da tožeča stranka lahko pripelje na popravilo okvarjena svetila, v tem primeru, upoštevajoč vse pravno odločilne okoliščine (predvsem dogovore o načinu rešitve težav in spornost vzroka za okvare), še ne pomeni strinjanja s povračilom stroškov demontaže in montaže svetil. Iz izjave zakonitega zastopnika tožene stranke C. C., ki jo je po telefonu podal A. A., namreč ni mogoče zaključiti, da bi tožena stranka sprejela Ponudbo, ampak le, da se strinja s tem, da bo popravila okvarjena svetila. Da bi se predstavnika pravdnih strank po telefonu konkretno pogovarjala o Ponudbi in njenem sprejemu pa A. A. ni izpovedal. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo pričanje A. A., da je tožena stranka Ponudbo sprejela, kot neprepričljivo. Kot je obrazloženo v nadaljevanje pa pričanje A. A. v tej smeri ni skladno niti z vsebino listin v spisu.

23Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da iz listin v spisu, in sicer Ponudbe (priloga A19), Zapisnika o pregledu delovanja LED svetilk javne razsvetljave v Občini Z. z dne 17. 10. 2014, ki ga je zapisal A. A. (priloga A43, v nadaljevanju: Zapisnik), dopisa tožene stranke tožeči stranki z dne 27. 10. 2014 (priloga B7), obračunov opravljenih del tožeče stranke (priloge A12 do A18), izdanih računov tožeče stranke (priloge A5 do A11), zapisnika sestanka z dne 22. 4. 2016 (priloga A30), zapisnika sestanka z dne 21. 6. 206 (priloga B54), zavrnitev računov tožeče stranke (priloge B8 do B12) ter izpovedi zakonitega zastopnika tožeče stranke D. D in izpovedi zakonitega zastopnik tožene stranke C. C. ne izhaja dogovor o tem, da se je tožena stranka zavezala kriti vse stroške zamenjave okvarjenih svetil. Razlogi sodišča prve stopnje so v tem delu prepričljivi, logični in življenjski. Pritožbeno sodišče jim v celoti sledi.

24Po presoji pritožbenega sodišča je upoštevajoč potek dogodkov kot izhajajo iz Zapisnika, zapisa dogovorov med strankama v Zapisniku ter vsebino dopisa z dne 27. 10. 2014, ki ga je tožena stranka posredovala tožeči stranki po elektronski pošti 28. 10. 2014 (priloga B7), nelogično in neživljenjsko, da bi tožena stranka pred ugotovitvijo vzroka za okvaro svetil s sprejetjem Ponudbe tožeče stranke nase prevzela kritje vseh stroškov povezanih z zamenjavo okvarjenih svetil. Tožena stranka je namreč ves čas zavračala svojo krivdo za številne okvare svetil.

25Iz Zapisnika (priloga A43) izhaja, da na ogledih 8. 10. 2014 in 15. 10. 2014 prisotni³ niso ugotovili vzroka za okvare ter da so se dogovorili, da bo tožena stranka (C. C.) „eno svetilko dala na testiranje v podjetje T. d. o. o. ter da bodo po testiranju, ko bodo dobili rezultate, ki bodo pokazali napake zaradi katerih je prišlo do poškodb, pristopili k zamenjavi vseh nedelujočih svetilk.“ Glede na navedeno tako po presoji pritožbenega sodišča ni verjetno, da bi zakoniti zastopnik tožene stranke C. C. pred pridobitvijo rezultatov, sprejel Ponudbo tožeče stranke z 10. 10. 2014.

26Iz listin v spisu nadalje izhaja, da je tožena stranka po prejemu rezultatov testiranja svetila tožečo stranko z dopisom z dne 27. 10. 2014 poslanim po elektronski pošti 28. 10. 2014 (priloga B7), obvestila, da „...po doslej znanih podatkih do napake pri delovanju svetil ni prišlo zaradi naše krivde.“. Torej je v celoti zanikala svojo odgovornost za okvare svetil. Navedla je tudi, da bo, ker se zaveda odgovornosti do uporabnikov in investitorja, zagotovila nova svetila ter da pričakuje, da bo tožena stranka zagotovila zamenjavo teh svetil na mestih, kjer je prišlo do okvare delovanja. Iz tega dopisa nedvomno izhaja, da se tožena stranka tudi po pridobitvi rezultatov testiranja ni strinjala s kritjem vseh stroškov povezanih z zamenjavo svetil, kot je to med postopkom pred sodiščem prve stopnje zatrjevala tožeča stranka.

27Prve menjave svetil so bile izvedene v novembru 2014 (glej obračune del, ki jih je v spis vložila tožeča stranka, priloge A12 do A18 in račune tožeče stranke, priloge A5 do A11). To je neposredno po tem, ko je tožeča stranka prejela dopis tožene stranke z dne 27. 10. 2014 (priloga B7), v katerem je slednja jasno in nedvoumno podala svoje stališče glede odgovornosti in kritja stroškov zamenjave svetil. Predstavnik tožeče stranke A. A. je bil z dopisom tožene stranke z dne 27. 10. 2014 in njenim stališčem seznanjen (glej zapisnik o pričanju A. A. z dne 4. 2. 2020, str. 4). Tožena stranka je že prvi račun za plačilo stroškov demontaže okvarjenih svetil in montažo popravljenih svetil za mesec november (priloga A5) nemudoma zavrnila (priloga B8). Glede na vse navedeno je neživljenjsko in nelogično, da bi tožena stranka kadarkoli med prejemom Ponudbe in prejemom prvega računa s strani tožeče stranke za povračilo stroškov, ustno, po telefonu sprejela Ponudbo tožeče stranke. Zato upoštevajoč vse navedeno pritožbeno sodišče ne verjame priči A. A., da je zakoniti zastopnik tožene stranke ustno, po telefonu sprejel Ponudbo.

28Glede na vse navedeno je zaključek sodišča prve stopnje, da tožena stranka vtoževane terjatve ni dolžna plačati na podlagi sklenjenega dogovora, pravilen.

29Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek tožeče stranke, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka o prekluziji. Postopek v tej zadevi se je začel 10. 12. 2015, torej pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP-E),⁴ ki se je razen izjem začel uporabljati 14. 9. 2017.⁵ V skladu z določiloma prvega in drugega odstavka 125. člena ZPP-E je sodišče prve stopnje pri odločanju moralo upoštevati določbe do tedaj veljavnega zakona.

30V ZPP je uveljavljeno razpravno načelo, ki določa, da morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo (7. člen ZPP). To so dolžne storiti pravočasno. Iz določila prvega odstavka 286. člena ZPP, ki je veljalo do uveljavitve ZPP-E, izhaja, da mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

31V skladu s sodno prakso in pravno teorijo je pred uveljavitvijo ZPP-E veljalo, da lahko tožena stranka poda ugovor procesnega pobota tudi po prvem naroku za glavno obravnavo,⁶ če je pravočasno navedla dejstva in ponudila dokaze, ki so podlaga za odločitev o obstoju, vrsti, višini in dospelosti pobotne terjatve.⁷

32Iz pojasnjenega tako izhaja, da je tožena stranka ugovor procesnega pobota, ki ga je podala v vlogi, katero je v spis vložila na prvem naroku za glavno obravnavo, uveljavljala pravočasno. Vprašanje pa je, ali je pravočasno navedla dejstva in ponudila dokaze, ki so podlaga za odločitev o obstoju, vrsti, višini in dospelosti pobotne terjatve. Tudi te je namreč podala v vlogi, ki jo je v spis vložila na prvem naroku za glavno obravnavo.

33V skladu z določilom drugega odstavka 286. člena ZPP in sodno prakso je lahko stranka prekludirana s podajanjem navedb in predložitvijo dokazov na prvem naroku za glavno obravnavno le, če sodišče stranki s pisnim pozivom naloži, naj se v pripravljalni vlogi izjavi o določenih dejstvih oziroma glede katerih okoliščin naj dopolni navedbe o dejstvih ali dopolni svoje dokazne predloge ali naj predloži pisne dokaze, na katere se je sklicevala, stranka pa tega ni storila. Ker prekluzija navedb in dokazov za stranko predstavlja zelo hudo posledico, mora biti poziv dovolj konkreten in usmerjen.⁸ Takšnega poziva sodišče pravdnima strankama v tem postopku ni izdalo. Zato tožene stranke iz tega razloga prekluzija navedb in dokazov podanih v drugi pripravljalni vlogi, ki jo je vložila na prvem naroku za glavno obravnavo, ni mogla zadeti.

34Sodišče prve stopnje pa je v tem postopku strankama ob tipiziranem vabilu na prvi narok za glavno obravnavo (list. št. 55 in 56)⁹ izdalo tudi opozorilo v skladu z določiloma četrtega in petega odstavka 286.a člena ZPP, ki sta veljali do uveljavitve ZPP-E (list. št. 57). Stranki je s tem pozvalo, da vloge sodišču predložita dovolj zgodaj, da ji bo mogoče vročiti nasprotni stranki pravočasno pred narokom tako, da zaradi zagotovitve pravice nasprotne stranke do izjavljanja ne bo potrebna preložitev naroka. Opozorilo ju je tudi, da bo vloge, ki so predložene v nasprotju s prejšnjim odstavkom upoštevalo le, če jih stranka predhodno brez svoje krivde ni mogla predložiti, ali če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora.

35Sodišče prve stopnje je na prvem naroku za glavno obravnavo 13. 10. 2017 po prejemu vloge tožene stranke, v kateri je navedla dejstva in ponudila dokaze, ki so podlaga za odločitev o obstoju, vrsti, višini in dospelosti pobotne terjatve, s sklepom tožeči stranki dodelilo rok 15 dni, da odgovori na prejeto vlogo tožene stranke. Pri tem je še pojasnilo, da bo šele po seznanitvi z vsebino vloge ugotovilo, ali bo njena obravnava zavlekla reševanje tega spora. Pravdni stranki je še obvestilo, da v kolikor bo odločilo, da vloge prejete na naroku ne bo upoštevalo ne bo upoštevalo tudi morebitnega odgovora tožeče stranke na to vlogo.

36Ker je sodišče prve stopnje tožeči stranki dalo rok, da se opredeli do navedb tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi, sodišče z upoštevanjem druge pripravljalne vloge tožene stranke ni kršilo nobene temeljne procesne pravice tožeče stranke.

37Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo navedbe tožene stranke iz druge pripravljalne vloge, ki jo je vložila na prvem naroku za glavno obravnavo in v tej vlogi predlagane dokaze. Narok za glavno obravnavo je bil preložen zaradi izvede dokaza z izvedencem in ne zaradi navedene pripravljalne vloge. Prav tako se po presoji pritožbenega sodišča zaradi navedb tožene stranke v drugi pripravljalni vlogi reševanje spora v tem primeru ni zavleklo.

38Glede na navedeno tako sodišču prve stopnje ni mogoče očitati, da je zmotno upoštevalo prepozni ugovor procesnega pobota in niti prepoznih navedb o obstoju, vrsti, višini in dospelosti pobotne terjatve ter predlaganih dokazov.

39Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni obrazloženo nasprotovala v pobot uveljavljenim terjatvam. Le pavšalno zatrjevanje, da te terjatve ne obstajajo, da niso nikoli nastale ter da je prejete račune v zvezi s temi terjatvami zavrnila, ne zadostuje. Ker so v skladu z določili ZPP in ustaljeno sodno prakso dokazi namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev,¹⁰ sodišče ni dolžno iz listin, ki so priložene kot dokaz, samo iskati in izbirati pravno odločilna dejstva. V tem primeru ne gre niti za izjemo, ki bi opravičevala sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage.¹¹ Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko pravno odločilnih dejstev o morebitnem neobstoju v pobot uveljevljanih terjatev ni pridobilo z vpogledom v dokaze.

40Glede na vse navedeno pritožbeni očitki tožeče stranke v pritožbi proti sodbi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo tožeče stranke proti sodbi zavrnilo kot neutemeljeno (353. člen ZPP).

K odločitvi o pritožbi proti sklepu

41Iz vsebine pritožbe tožene stranke proti sklepu izhaja, da tožena stranka navedeni sklep izpodbija le delno, in sicer v delu, ki se nanaša na: nagrado za študij dodatne literature v višini 46,00 EUR, nagrado za izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja v višini 207,00 EUR, nagrado za pripravo za ustno podajanje mnenje v višini 207,00 EUR, povečanje nagrad za 20 odstotkov zaradi literature v tujem jeziku v višini 101,20 EUR ter materialne stroške v višini 50,60 EUR. Drugih postavk nagrade, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo izvedencu, in sicer 46,00 EUR za študij spisa, 140,00 EUR za ustno podajanje mnenja, 20,00 EUR za čas potovanja na sodišče ter 2,98 EUR za potne stroške tožena stranka s pritožbo ni izpodbijala. Ker je tako v pritožbi ostala sporna le še vrednost nagrade izvedenca, ki je nižja od 800,00 EUR, je o pritožbi proti sklepu v skladu z določili 366a. člena ZPP odločila sodnica posameznica.

42V tem postopku je izvedenec na podlagi sklepa sodišča prve stopnje z dne 20. 11. 2017 (list. št. 94) izdelal izvedensko mnenje. Sodišče prve stopnje je za izdelavo izvedenskega mnenja izvedencu s sklepom z dne 9. 4. 2018 (list. št. 145 do 147), ki je že postal pravnomočen, odmerilo nagrado v višini 1.969,60 EUR. Ta nagrada je bila izvedencu že izplačana iz predujma.¹² Pravdni stranki sta na izvedensko mnenje podali pripombe. Sodišče prve stopnje je zato izvedenca povabilo na narok. Izvedenec je na podlagi pripomb pravdnih strank na izvedensko mnenje samoiniciativno izdelal pisno dopolnitev izvedenskega mnenja ter ustno podal mnenje na naroku.

43Držijo pritožbene navedbe, da je izvedenec pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja izdelal samoiniciativno. Iz sodnega spisa namreč ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje izvedenca pozvalo k izdelavi dopolnitve izvedenskega mnenja. Po prejemu pripomb pravdnih strank k izvedenskemu mnenju je namreč sodišče prve stopnje izvedenca z vabilom na narok le povabilo na narok, kjer bo lahko pojasnil svoje ugotovitve in odgovoril na pripombe pravdnih strank (list. št. 159).

44Iz določila prvega odstavka 253. člena ZPP izhaja, da sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj ju da tudi pisno pred obravnavo. Ker v tem primeru sodišče ni pozvalo izvedenca k pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja, je tako utemeljen pritožbeni očitek, da izvedenec ni upravičen do nagrade za izdelavo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja v višini 207,00 EUR po tretji točki drugega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik).¹³ Je pa upravičen do nagrade za pripravo na ustno podajanje mnenja v višini 207,00 EUR po tretji točki drugega odstavka 52. člena Pravilnika. Izvedenec se je namreč glede na to, da sta obe stranki podali pripombe na njegovo izvedensko mnenje po presoji pritožbenega sodišča moral dodatno pripraviti za ustno podajo mnenja.

45Zmotno je pritožbeno stališče, da izvedenec ni upravičen do nagrade za preučevanje dodatne dokumentacije po 49. členu Pravilnika, ker je ta nagrada že vključena v nagrado za študij spisa po 48. členu Pravilnika. Gre namreč za dve različni nagradi. Po 48. členu Pravilnika je izvedenec upravičen do nagrade za študij spisa, torej vlog in prilog v spisu, po 49. členu Pravilnika pa je izvedenec upravičen do nagrade za študij dodatne literature. Torej literature, ki jo izvedenec sam pridobi za potrebe izdelave mnenje oziroma pripravo na ustno podajanje mnenja na naroku. Glede na navedeno tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da izvedenec ni upravičen do nagrad po obeh navedenih postavkah. Da bi obstajal kakšen drug razlog, zaradi katerega izvedenec ne bi bil upravičen do nagrade za študij dodatne dokumentacije, pa tožena stranka v pritožbi ni zatrjevala.

46Ker izvedenec ni bil dolžan izdelati pisne dopolnitve izvedenskega mnenja, je pritožbeno sodišče sledilo pritožbenim očitkom, da so materialni stroški, ki jih je izvedenec uveljavljal v višini 10 % odmerjenih nagrad, pretirani. Izvedenec namreč ni upravičen do povračila materialnih stroškov povezanih z delom, ki ga sodišče ni naročilo oziroma predvidelo. Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je izvedenec glede na pavšalne navedbe, kaj vključujejo ti stroški (skeniranje vlog, računalniška oprema, tiskanje in poštnina) in dejstvo, da je izvedenec pisno dopolnitev izvedeniškega mnenja izdelal samoiniciativno, brez poziva sodišča v skladu z določilom tretjega odstavka 45. člena Pravilnika upravičen le do 5 odstotkov materialnih stroškov glede na vrednost nagrade za pripravo na ustno podajanje mnenja, preučitev vlog in dodatne literature. Torej do zneska 14,95 EUR (5 odstotkov od 299,00 EUR)¹⁴ namesto zahtevanih 50,60 EUR.

47Čeprav izvedenec ni upravičen do nagrade za izdelavo pisne dopolnitve izvedenskega mnenja, je po presoji pritožbenega sodišča v tem primeru upravičen do predlaganega 20 odstotnega povečanje nagrad zaradi uporabe literature v tujem jeziku po drugem odstavku 47. člena Pravilnika. Logično je namreč, da bi izvedenec moral uporabiti tujo literaturo tudi za pripravo na ustno podajo mnenja glede na to, da je tujo literaturo moral uporabiti za samoiniciativno izdelavo pisne dopolnitve izvedeniškega mnenje v kateri je odgovarjal na pripombe pravdnih strank na njegovo izvedeniško mnenje. Tožena stranka v pritožbi ni trdila, da za odgovore na pripombe pravdnih stranka uporaba tuje literature s strani izvedenca ne bi bila potrebna. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, da je izvedenec upravičen do 20 odstotnega povečanja nagrada za pripravo na ustno podajo mnenja, študij vlog in dodatne literature v skupni višini 59,80 EUR,¹⁵ namesto zahtevanih 101,20 EUR.

48Pritožbeno sodišče je upoštevajoč vse navedeno na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP spremenilo izpodbijani sklepa sodišča prve stopnje tako, da je razveljavilo prvi odstavek izpodbijanega sklepa za bruto znesek v višini 284,05 EUR, povečan za 8,85 odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 25,14 EUR ter za 0,53 odstotni prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v znesku 1,51 EUR, torej skupaj za 310,70 EUR.

49Ker je pritožbeno sodišče razveljavilo I. točko izpodbijanega sklepa je moralo posledično spremeniti tudi IV. točko izpodbijanega sklepa v kateri je sodišče prve stopnje pravdnima strankama naložilo, da morata na račun sodišča v roku 15 dni pod izvršbo plačati manjkajoči del predujma, in sicer vsaka v višini 433,42 EUR. Zaradi nižje nagrade izvedenca je namreč tudi manjkajoči del nagrade in stroškov, ki jih morata pravdni stranki plačati na račun sodišča nižji. Nagrada izvedencu tako z upoštevanjem odločitve pritožbenega sodišča v tem sklepu znaša 587,07 EUR. Po poplačilu nagrade izvedencu za izdelavo izvedenskega mnenja po sklepu z dne 9. 4. 2018 (list. št. 145 do 148) v višini 1.969,06 EUR je na računu predujma ostal znesek 30,94 EUR. Glede na navedeno morata tako pravdni stranki založiti le še predujem v višini 556,13 EUR (587,07 EUR minus 30,94 EUR), torej vsaka 278,07 EUR.

50Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo proti sodbi ni uspela sama nosi svoje pritožbene stroške.

51Tožena stranka je s pritožbo proti sklepu delno uspela. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške tožene stranke odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife¹⁶ ob upoštevanju, da je bila vrednost predmeta 669,18 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 200 točk za pritožbo, kar preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 91,80 EUR. Toženi strani je pritožbeno sodišče priznalo tudi 1,50 EUR materialnih stroškov. Tako znašajo stroški tožene stranke 93,30 EUR povečano za 22 odstotni DDV pa 113,83 EUR. Ker je tožena stranka s svojo pritožbo uspela v 46 odstotkih, ji mora tožeča stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 52,85 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.
² Ur. l. RS, št.: 83/2001 in naslednji.
³ Na ogledih so bili poleg predstavnikov pravdnih strank prisotni tudi predstavniki občine in komunale.
⁴ Ur. l. RS, št.: 10/2017.
⁵ V skladu z določili predhodnih določb ZPP-E so se samo določila 107., 108. in 109. člena, začela uporabljati 14. 3. 2017.
⁶ Stranka je pobotni ugovor lahko uveljavljala do zaključka glavne obravnave.
⁷ Tadeja Zima Jenull: Materialnopravni in procesnopravni vidiki pobota, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2017, str 117 in Sodba in sklep VSL II Cp 181/2011 z dne 8. 3. 2011.
⁸ Primerjaj: VSRS sklep III Ips 23/2012 z dne 22. 1. 2013, VSL sklep I Cpg 441/2016 z dne 28. 9. 2016 in VSL sklep I cpg 899/2013 z dne 26. 9. 2013.
⁹ Iz 8. točke vabila na narok izhaja opozorilo, “da morajo stranke najkasneje na prvem naroku navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke“.
¹⁰ Primerjaj: VSL sklep II Cp 627/2013 z dne 18. 9. 2013, VSL sodba I Cp 696/2013 z dne 23. 10. 2013 in VSRS sodba II Ips 24/2014 z dne 12. 2. 2015.
¹¹ Primerjaj sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 755/2007 in II Ips 756/2007 z dne 9. 12. 2010, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 3129/2012 z dne 12. 4. 2013 ter VSL sodba II Cp 3152/2013 z dne 9. 4. 2014.
¹² Na podlagi sklepa sodišča je vsaka stranka založila predujem v višini 1.000,00 EUR, torej sta skupaj založili predujem v višini 2.000,00 EUR.
¹³ Ur. l. RS, št. 88/2010 in naslednji.
¹⁴ Znesek 299,00 EUR predstavlja vsoto nagrad za študij spisa v višini 46,00 EUR, pregled dodatne literature v višini 46,00 EUR in pripravo na ustno podajo mnenja v višini 207,00 EUR (46,00 EUR plus 46,00 EUR plus 207,00 EUR je 299,00 EUR).
¹⁵ 20 odstotkov od zneska 299,00 EUR, pri čemer znesek 299,00 EUR predstavlja vsoto nagrad za študij spisa v višini 46,00 EUR, pregled dodatne literature v višini 46,00 EUR in pripravo na ustno podajo mnenja v višini 207,00 EUR (46,00 EUR plus 46,00 EUR plus 207,00 EUR je 299,00 EUR).
¹⁶ Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji.