VSL Sklep I Ip 1637/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah opr. št. I 370/2018 z dne 15. 4. 2019 zavrnilo (I. točka izreka), prav tako je zavrnilo tudi predlog upnika za prekinitev izvršilnega postopka z dnem 16. 4. 2019 (II. točka izreka), in odločilo, da upnik krije svoje stroške predloga z dne 19. 6. 2019 (III. točka izreka).

2Upnik je vložil pravočasno pritožbo. Navedel je, da ZPP, ki se na podlagi 15. člena ZIZ smiselno uporablja tudi v postopkih izvršbe in zavarovanja, v prvem odstavku 207. člena določa, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki za pravdna dejanja. Ni sporno, da je bil zoper dolžnika z dnem 16. 4. 2019 začet stečajni postopek. Sodišče je sklep, s katerim je odločilo o ugovoru dolžnika, tj. sklep z dne 15. 4. 2019, izdalo en dan pred začetkom stečajnega postopka zoper dolžnika, upnik pa je sklep o ugovoru prejel po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, tj. 18. 4. 2019. Zaradi začetka stečajnega postopka rok za pritožbo zoper sklep o ugovoru za upnika sploh ni mogel začeti teči. Povzetek postopka, kot ga podaja sodišče v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, to je, da so bila opravljena že vsa procesna dejanja strank, je za predmetno zadevo irelevanten. Sklep o ugovoru ni mogel postati pravnomočen zaradi tega, ker je bil dan za tem, ko je bil izdan in preden ga je prejel upnik, začet stečajni postopek nad dolžnikom. To potrjuje tudi sodna praksa, sklep Višjega sodišča v Ljubljani, II Ip 2783/2007, v katerem se je višje sodišče ukvarjalo s primerljivo zadevo. Ker je bil v konkretnem primeru stečajni postopek nad dolžnikom začet prej, preden je upnik sploh prejel sklep o ugovoru, rok za pritožbo zoper sklep o ugovoru upniku še niti ni začel teči. Sklep o ugovoru tako še ni postal pravnomočen. V predmetni zadevi je sodišče kljub nepravnomočnosti sklepa o ugovoru obvestilo zemljiškoknjižno sodišče, da naj izbriše hipoteko, o vpisu katere se odloča v postopku Dn 189960/2018. Podlaga za izbris hipoteke, pridobljene s sklepom o izvršbi z dne 4. 10. 2018, bi bil lahko samo pravnomočen sklep o ugovoru. Ta sklep pa zaradi začetka stečajnega postopka zoper dolžnika naslednji dan po izdaji sklepa o ugovoru še ni postal pravnomočen. Hipoteka, ki jo je upnik pridobil v izvršilnem postopku bo tako zaradi napačnega ravnanja sodišča, tj. neupoštevanja dejstva, da je postopek izvršbe zaradi stečaja prekinjen, dejansko izbrisana na podlagi nepravnomočnega sklepa o ugovoru. Dalje po mnenju upnika sklep III Ips 46/2011, na katerega se sklicuje sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ni primerljiv in uporabljiv za to zadevo. Primarno vprašanje v tisti zadevi je bilo, ali je sodišče kršilo določbe pravdnega postopka, ko je o isti pritožbi odločalo dvakrat. Že iz tega vidika tista odločba ni relevantna za ta postopek. Vrhovno sodišče se sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, kdaj je prva odločba postala pravnomočna, saj, kot rečeno, sta v tisti zadevi obstajali dve odločitvi in vprašanje pravnomočnosti prve ter trenutek nastopa pravnomočnosti sploh ni bilo relevantno. Sodba III Ips 41/97, ki jo citira sodišče v 2. opombi izpodbijanega sklepa, prav tako ni primerljiva s predmetno zadevo. V tisti zadevi je šlo za odločanje pred uveljavitvijo ZFPPIPP, še pomembneje pa je, da je v tisti zadevi stečajni upravitelj postopek prevzel konkludentno s tem, da je vložil revizijo, tj. izredno pravno sredstvo. V predmetni zadevi je stečajni upravitelj po začetku stečajnega postopka dne 27. 5. 2019, sledeč izpodbijanemu sklepu, prejel sklep o ugovoru, le – ta mu je bil vročen. Sama vročitev sklepa o ugovoru – prejem le-tega s strani stečajnega upravitelja dolžnika, ne pomeni, niti skladno z ZPP, ZFPPIPP oziroma s sodno prakso, da so podani pogoji za nadaljevanje postopka, oziroma, da je stečajni upravitelj prevzel postopek v smislu prvega odstavka 208. člena ZPP. Tako tolmačenje, da se postopek nadaljuje z dnem 27. 5. 2019, bi pomenilo, da je tega dne začel upniku teči rok za pritožbo zoper sklep o ugovoru, ne da bi bil o tem upnik sploh obveščen. Upnik do prejema izpodbijanega sklepa ni bil seznanjen s tem, kdaj je bil stečajnemu upravitelju vročen sklep o ugovoru, tj., kdaj naj bi torej začel teči rok za pritožbo zoper izpodbijani sklep, ravno na to dejstvo, o katerem sodišče upnika ni niti obvestilo, pa sodišče veže tolmačenje o pravnomočnosti sklepa o ugovoru. Iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je tudi razvidno, da sodišče pri izdaji sklepa ni upoštevalo lex specialis, ki je v tem primeru ZFPPIPP. Ko gre za prekinitev postopka zaradi začetka stečajnega postopka, ZFPPIPP kot lex specialis določa, kdaj se postopek nadaljuje. V tej konkretni zadevi je relevanten 280. člen ZFPPIPP v zvezi s 132. členom ZFPPIPP, ki pa ga sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Če bi ga upoštevalo, bi moralo predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti ugoditi, kar pa bi imelo za posledico, da se v zemljiškoknjižnem postopku Dn 110999/2019 ne bi odločalo o izbrisu hipoteke. Upnik sklepa, da je sodišče pravnomočnost in izvršljivost sklepa o ugovoru z dnem 5. 6. 2019 potrdilo glede na iztek pritožbenega roka za dolžnika, ki je začel teči z vročitvijo sklepa stečajnemu upravitelju dolžnika, tj. s 27. 5. 2019. Na 4. strani izpodbijanega sklepa sodišče navede, da je paricijski rok začel teči 27. 4. 2019. Pri izračunu paricijskega roka sodišče datum vročitve sklepa o ugovoru stečajnemu upravitelju šteje kot irelevanten. Na drugi strani pa sodišče datum pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru izračuna na točno tak način, tj. z upoštevanjem datuma vročitve sklepa o ugovoru stečajnemu dolžniku. V konkretnem primeru paricijski rok ni mogel začeti teči pred pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o ugovoru. Upnik predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa z dne 15. 4. 2019 ugodi in dolžniku naloži povrnitev upnikovih stroškov postopka, izvršilni postopek pa naj se z dne 16. 4. 2019 prekine. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Sodišče je pritožbo vročilo dolžniku v odgovor. Dolžnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

6Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil v obravnavani zadevi na predlog upnika zoper dolžnika izdan sklep o izvršbi z dne 4. 10. 2018, zoper katerega je dolžnik vložil ugovor. S sklepom z dne 15. 4. 2019 je sodišče ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in razveljavilo zaznambo sklepa o izvršbi pri dolžnikovih nepremičninah v korist upnika ter odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa pri navedenih nepremičninah izbriše hipoteka in zaznamba izvršbe. Z dnem 5. 6. 2019 je sodišče potrdilo pravnomočnost in izvršljivost sklepa o ugovoru z dne 15. 4. 2019. Upnik je vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti in navedel, da se je dne 16. 4. 2019, torej dan po izdaji sklepa o ugovoru in še preden je sam dne 18. 4. 2019 prejel sklep, pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani nad dolžnikom začel stečajni postopek, opr. št. St ... Po mnenju upnika se je z začetkom stečajnega postopka izvršilni postopek po samem zakonu prekinil na podlagi 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) in tako sklep o ugovoru še ni mogel postati pravnomočen, saj rok za pritožbo upniku sploh še ni potekel. Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pritrdilo upnikovim navedbam, da se je nad dolžnikom 16. 4. 2019 začel stečajni postopek in da je bil sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019 upniku vročen 18. 4. 2019, ne pa tudi upnikovemu stališču, da so z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom prenehali teči vsi roki, torej tudi rok za vložitev upnikove pritožbe zoper sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019. Po presoji prvostopenjskega sodišča je namreč v konkretnem primeru bistveno, da če se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, ne prenehajo teči roki za drugo stranko (upnika), na primer za vložitev pravnega sredstva, vendar pa sodišče pravočasno vloženega pravnega sredstva ne more vročiti stranki, za katero je postopek prekinjen. Ker je v konkretnem primeru prekinitev postopka zaradi posledic začetka stečajnega postopka nastopila šele po izdaji sklepa o ugovoru z dne 15. 4. 2019, pred tem pa so bila opravljena že vsa procesna dejanja v ugovornem postopku, po oceni sodišča prve stopnje s tem, da je bil sklep o ugovoru upniku vročen po začetku stečajnega postopka, ni šlo za ravnanje sodišča v nasprotju z ZPP.

7Upnikovo stališče, pri katerem vztraja tudi v pritožbi, da zaradi dne 16. 4. 2019 začetega stečajnega postopka nad dolžnikom rok za vložitev upnikove pritožbe zoper sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019, ki je bil upniku vročen dne 18. 4. 2019, sploh ni začel teči, je materialnopravno zmotno. Drži, kar navaja upnik, da z dnem začetka stečajnega postopka nad dolžnikom v izvršbi nastopijo pravne posledice po 132. členu ZFPPIPP. Tako se v primeru, če je upnik v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom že pridobil ločitveno pravico, pa do začetka stečaja še ni bila opravljena prodaja premoženja, postopek izvršbe z dnem začetka stečajnega postopka prekine (2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Po podatkih v spisu je v obravnavani zadevi upnik pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom z zaznambo sklepa o izvršbi pridobil ločitveno pravico na dolžnikovih nepremičninah (170. člen ZIZ), ni pa še bila opravljena prodaja, zato se je postopek izvršbe z dnem 16. 4. 2019 po samem zakonu prekinil, kot pravilno navaja upnik. Vendar pa tudi po presoji višjega sodišča to ne pomeni, da zaradi prekinitve postopka izvršbe rok za vložitev upnikove pritožbe zoper sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019 sploh ni začel teči. V prvem odstavku 207. člena ZPP (ki se skladno s 15. členom ZIZ smiselno uporablja tudi v izvršilnem postopku) je res določeno, da ima prekinitev postopka za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, pa prekinitev postopka na tek rokov ne učinkuje absolutno. Po stališču teorije, na katero se sklicuje tudi sodišče prve stopnje, je namreč treba razlikovati med primerom, ko do prekinitve postopka pride zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje, ter primerom, ko do prekinitve pride zaradi ovire na strani ene od pravdnih strank. Procesni roki prenehajo teči za obe stranki le v primeru, če je postopek prekinjen zaradi ovire, ki zadeva sodišče ali sojenje. Če pa se postopek prekine zaradi ovire na strani ene stranke, procesni roki ne prenehajo teči za drugo stranko, vendar, dokler traja prekinitev, opravljena pravdna dejanja nimajo pravnega učinka proti tisti stranki, pri kateri je prišlo do ovire, ki je povzročila prekinitev postopka.1

8Kot že zgoraj navedeno, se je v konkretnem primeru postopek izvršbe dne 16. 4. 2019 prekinil zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom, torej zaradi ovire na strani dolžnika, zato je upniku rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019 kljub prekinitvi začel teči in bi zato moral upnik pritožbo vložiti v roku osmih dni od dneva vročitve sklepa (tretji odstavek 9. člena ZIZ), torej od dne 18. 4. 2019. Tega pa ni storil, zato je sodišče prve stopnje njegov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o ugovoru z dne 15. 4. 2019 pravilno zavrnilo. Pritožbeno vztrajanje, da zaradi začetega stečajnega postopka rok za vložitev pritožbe upniku sploh ni začel teči, je glede na obrazloženo neutemeljeno. Upnik se s tem v zvezi v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 2783/2007. Iz njega namreč izhaja, da med prekinitvijo postopka izvršilno sodišče ne bi smelo izdati dveh sklepov o stroških in da tudi nista mogla začeti teči roka za pritožbo zoper njiju. V tam obravnavani zadevi sta bila torej že sama sklepa o stroških izdana po začetku stečajnega postopka, v konkretnem primeru pa je bil sklep o ugovoru z dne 15. 4. 2019 izdan dan pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, torej še preden se je postopek izvršbe prekinil, le vročen je bil upniku že po začetku stečaja. Kot je bilo obrazloženo v 7. točki te obrazložitve, pa je pritožbeni rok kljub prekinitvi postopka, nastali po izdaji sklepa, za upnika začel teči. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da ob razlagi prvostopenjskega sodišča, da so bili pogoji za nadaljevanje postopka izpolnjeni z dnem vročitve sklepa o ugovoru stečajnemu upravitelju dolžnika (to je 27. 5. 2019), bi tega dne začel upniku teči rok za pritožbo zoper sklep o ugovoru, ne da bi bil o tem upnik sploh obveščen. Res se sicer z dnem vročitve sklepa o ugovoru stečajnemu upravitelju dolžnika izvršilni postopek ni nadaljeval, glede na to, da je bil s sklepom o ugovoru z dne 15. 4. 2019 sklep o izvršbi razveljavljen in predlog za izvršbo zavrnjen, ta sklep pa je nato postal pravnomočen. Vendar pa to niti ni odločilno, bistveno je, da je kljub prekinitvi postopka upniku rok za vložitev pritožbe zoper sklep o ugovoru začel teči.

9Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da s tem, ko je sklep o ugovoru upniku vročalo po začetku stečajnega postopka nad dolžnikom, ni ravnalo v nasprotju z ZPP. Po drugem odstavku 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj. Če je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, pa lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo. Ker je bil v konkretnem primeru sklep o ugovoru izdan celo pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, je tako sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je sklep upniku vročalo kljub dne 16. 4. 2019 začetemu stečajnemu postopku. Sklep, opr. št. III Ips 46/2011, na katerega se je v tej zvezi sklicevalo prvostopenjsko sodišče, se res nanaša tudi na vprašanje ponovnega odločanja o isti stvari, kar opozarja pritožba, vendar pa pravilnost vročitve upniku po začetku stečajnega postopka izhaja že iz same citirane določbe drugega odstavka 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

10Dalje pritožba sodišču prve stopnje očita, da pri odločanju ni upoštevalo določil ZFPPIPP, konkretno določil 132. in 280. člena ZFPPIPP, ki je lex specialis v razmerju do ZPP. S tem v zvezi višje sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče v 10. točki obrazložitve res sklicevalo na prekinitev postopka zaradi začetega stečajnega postopka skladno s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP, kot pravilno opozarja upnik, pa je vpliv začetka stečajnega postopka na prej začeti postopek izvršbe specialno urejen v 132. členu ZFPPIPP, ter nadaljnja usoda prekinjenega postopka izvršbe v 280. členu ZFPPIPP. Vendar pa napačno sklicevanje sodišča prve stopnje na določbe ZPP namesto na določbe ZFPPIPP, na pravilnost izpodbijane odločitve ne vpliva. Ker je upnik pred začetkom stečajnega postopka že pridobil ločitveno pravico na dolžnikovih nepremičninah in še ni bila opravljena prodaja, se je namreč postopek izvršbe v vsakem primeru z dnem 16. 4. 2019 prekinil (2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), pri čemer pa je bistveno, da ta prekinitev na tek upnikovega pritožbenega roka zoper sklep o ugovoru ni vplivala. Glede na to, da je bil upniku sklep o ugovoru vročen 18. 4. 2019, bi moral tako pritožbo vložiti najkasneje v petek, 26. 4. 2019, česar pa ni storil. Na vročitev sklepa o ugovoru upniku je vezan tudi tek parcijskega roka za izpolnitev upnikove obveznosti povrnitve ugovornih stroškov dolžniku po sklepu z dne 15. 4. 2019 (prim. tretji odstavek 313. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) in je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da paricijski rok ni mogel začeti teči pred pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o ugovoru.

11S sklepom o ugovoru z dne 15. 4. 2019 je sodišče ugovoru dolžnika ugodilo, sklep o izvršbi z dne 4. 10. 2018 razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in odločilo, da se razveljavi zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah. Glede na tako odločitev in dejstvo, da je sklep o ugovoru nato postal pravnomočen, pa že po naravi stvari ne bi bilo mogoče v nadaljevanju izdati enega od sklepov po 280. členu ZFPPIPP, ki sicer ureja usodo zaradi stečaja prekinjenega postopka izvršbe, ko je v stečajnem postopku nad dolžnikom že izdan pravnomočen sklep o preizkusu terjatev. Kljub pravilni ugotovitvi upnika, da se zaradi stečaja dolžnika prekinjeni postopek izvršbe ne nadaljuje na podlagi 208. člena ZPP, temveč je treba izdati ustrezen sklep po 280. členu ZFPPIPP, je tako v konkretnem primeru odločilno, da je bil s pravnomočnim sklepom o ugovoru sklep o izvršbi razveljavljen in predlog za izvršbo zavrnjen. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je sklep o ugovoru dolžniku vročalo po stečajnem upravitelju in ker ta v pritožbenem roku ni vložil pritožbe, potrdilo pravnomočnost in izvršljivost sklepa z dnem 5. 6. 2019. Ker je bil sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen in predlog za izvršbo zavrnjen, pa je sodišče pravilno zavrnilo tudi upnikov predlog za prekinitev izvršilnega postopka. Podlaga za tek izvršilnega postopka je namreč sklep o izvršbi, ta pa je bil v konkretnem primeru pravnomočno razveljavljen in predlog za izvršbo zavrnjen, zato bi bila prekinitev izvršilnega postopka z dnem 16. 4. 2019 nesmiselna. Kot pravilno izhaja že iz izpodbijanega sklepa, pride namreč pride prekinitev v poštev le v primeru še tekočega izvršilnega postopka.

12Glede na navedeno je izpodbijana odločitev v I. in II. točki izreka pravilna, posledično pa je pravilna tudi odločitev o upnikovih stroških predloga z dne 19. 6. 2019 (III. točka izreka; peti odstavek 38. člena ZIZ). Ker višje sodišče tudi ni našlo nobenih uradno upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je tako pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13Upnik s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške pritožbenega postopka. Sam pa krije svoje stroje stroške odgovora na pritožbo tudi dolžnik, saj odgovor na pritožbo ni obligatorna vloga in v konkretnem primeru dolžnikov odgovor tudi ni prispeval k odločitvi višjega sodišča (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

¹ V. Rijavec v: L. Ude, A. Galič (ur.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS in GV založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 309 in 310; VSL sklep I Cpg 991/2012 z dne 4. 10. 2012.