VSL Sklep II Ip 1238/2019

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanih I., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v I. točki izreka ugotovilo, da je izvršba na naštete dolžnikove premičnine, in sicer motorna vozila, kot so vpisana v Register zastavnih pravic na premičninah z datumi vpisa v letih 2013, 2014 in 2015, z dnem 28. 11. 2017 prekinjena. V II. točki izreka je ugotovilo, da je izvršba na ostale dolžnikove premičnine s tem dnem ustavljena. V III. točki izreka je ugotovilo, da je z dnem 28. 11. 2017 prekinjena izvršba na nepremičnino del stavbe št. 01 v stavbi št. 2 k. o. X, last dolžnika do ½, v IV. točki izreka pa s tem dnem prekinjena izvršba na nepremičnini, ki nista vpisani v zemljiško knjigo, in sicer stanovanje št. 1 in stanovanje št. 2 na naslovu Ulica 10, v pritličju stavbe št. 3, ki leži na parc. št. 1 k. o. Y (ID 000), last dolžnika do 1/1. V V. točki izreka je ugotovilo, da se izvršba na poslovni delež dolžnika v družbi C. ustavi.

2Sklep v delu, v katerem je sodišče ugotovilo prekinitev postopka (torej v I., III. in IV. točki izreka), s pravočasno pritožbo po pooblaščenki izpodbija dolžnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi, razveljavi opravljena izvršilna dejanja in postopek ustavi. Zahteva tudi povrnitev stroškov. Meni, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin. Sklep o izvršbi In 22/2013 z dne 29. 1. 2013 namreč še ni pravnomočen, saj o ugovoru dolžnika še ni bilo odločeno, predlog za izvršbo pa je bil vložen neutemeljeno, saj upnik ni predložil ustreznega izvršilnega naslova. To pa predstavlja okoliščino, ki preprečuje izvršbo, zato tudi morebitna izvedena izvršilna dejanja niso zakonita in jih je potrebno razveljaviti. Zastavne pravice, ki mu daje pravico do ločenega poplačila v postopku osebnega stečaja mu sodišče ne bi smelo priznati. Meni tudi, da bi bilo te nezakonitosti treba sanirati v postopku, v katerem je do njih prišlo. Sicer pa je stečajni upravitelj upnikovo v postopku osebnega stečaja priglašeno ločitveno pravico prerekal in po upnikovi tožbi teče postopek zaradi ugotovitve obstoja ločitvene pravice. Graja tudi ugotovitev, da je upnik z rubežem in objavo zapisnika o rubežu v Uradnem listu z dne 8. 3. 2013 pridobil zastavno pravico na stanovanjih št. 1 in št. 2 na naslovu Ulica 10, saj ju je dolžnik pred tem že odsvojil, kar tudi pojasni. Predlaga tudi dokaze za svoje trditve.

3Upnik na pritožbo dolžnika ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je sklep preizkusilo v izpodbijanem delu, to je v I., III. in IV. točki izreka, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6Upnik je predlagal izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. S sklepom o izvršbi In 22/2013 z dne 29. 1. 2013 je sodišče predlogu upnika v pretežni meri ugodilo in med drugim dovolilo izvšrbo na premičnine dolžnika in nepremičnine dolžnika del stavbe št. 01 v stavbi št. 2 k. o. X ter na nepremičnini, ki nista vpisani v zemljiško knjigo, in sicer stanovanje št. 1 in stanovanje št. 2 na naslovu Ulica 10, v pritličju stavbe št. 3, ki leži na parc. št. 1 k. o. Y (ID 000).

7V izpodbijanem sklepu je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je nad dolžnikom z dnem 28. 11. 2017 začel postopek osebnega stečaja, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. St 000. To ni sporno.

8Nadalje iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pri v I. točki izreka naštetih motornih vozilih upnik v tem postopku pridobil zastavno pravico z zaznambo rubeža v Registru neposestnih zastavnih pravic v letih 2013, 2014 in 2015, kar je vse pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Zaznamba sklepa o izvršbi pri nepremičnini del stavbe št. 01 v stavbi št. 2 k. o. X je bila v zemljiško knjigo vpisana z dnem 4. 2. 2013 (ID pravice 31), rubež stanovanj št. 1 in 2 na naslovu Ulica 10, ki nista vpisana v zemljiško knjigo, pa je bil v Uradnem listu RS objavljen leta 2013 (Uradni list št. 25/2013 z dne 22. 3. 2013 in ne 22. 4. 2013, kot to pomotoma navede sodišče prve stopnje, kar pa ni bistveno). 8. 3. 2013 je bilo obvestilo o rubežu objavljeno tudi na oglasni deski sodišča. Prodaja tega premoženja v izvršilnem postopku še ni bila opravljena.

9Ob navedenih ugotovitvah je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu postopalo pravilno, ko je glede teh predmetov (glede izvršbe ne nepremičnino del stavbe št. 01 v stavbi št. 2 k. o. X le do ½, ki je po podatkih zemljiške knjige edino še v lasti dolžnika) ugotovilo, da je postopek izvršbe z dnem začetka osebnega stečaja prekinjen. Odločitev temelji na določbi 2. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), po kateri se postopek izvršbe z začetkom stečajnega postopka prekine, če je upnik v postopku izvršbe z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice.

10Izvršba na premičnine se opravi z rubežem in cenitvijo stvari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo (prvi odstavek 81. člena ZIZ). Rubež se vpiše v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic, na zahtevo izvršitelja, na podlagi sklepa o izvršbi in rubežnega zapisnika, od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) 30. 7. 2014 pa v primeru, če je v zahtevi izvršitelja naveden enolični identifikacijski znak premičnine, le na podlagi sklepa o izvršbi (tretji odstavek 81. člena ZIZ). Izvršba na nepremičnine pa z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi (pri vpisanih nepremičninah), z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi rubež nepremičnine izvršitelj po odredbi sodišča (drugi odstavek 211. člena ZIZ). Zapisnik o rubežu ima pomen zaznambe izvršbe in mora biti razglašen na sodni deski in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije (tretji odstavek 211. člena ZIZ). V skladu z določbo 46. člena ZIZ se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače, le do poplačila (razen pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet) upnik ne more priti pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

11S posameznimi izvršilnimi dejanji v zvezi z opravo izvršbe na posamezen predmet izvršbe torej sodišče začne že pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, takoj po njegovi izdaji in ne glede na morebitni vloženi ugovor zoper sklep o izvršbi. Ta ni ovira za opravo posameznih izvršilnih dejanj, tako tudi ne za opravo rubeža premičnin in zaznambo sklepa o izvršbi pri nepremičninah v zemljiški knjigi oziroma njihov rubež s strani izvršitelja in ustrezno objavo le tega kadar nepremičnine v zemljiško knjigo niso vpisane.

12V skladu z določbo prvega odstavka 87. člena ZIZ upnik z rubežem premičnin, v primerih, ko se rubež vpiše v register zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, pa z vpisom rubeža v register, pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah. Na nepremičninah to pravico pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma z objavo zapisnika o rubežu v zemljiško knjigo ne vpisanih nepremičnin (drugi odstavek 170. člena in tretji odstavek 211. člena ZIZ).

13Ob povedanem je sodišče prve stopnje obstoj ločitvene pravice upnika na predmetih izvršbe glede katerih je izvršilni postopek z izpodbijanim sklepom prekinilo, pravilno ugotovilo in posledično ugotovilo prekinitev izvršilnega postopka. Kljub morebiti neutemeljeno izdanemu sklepu o izvršbi namreč ni mogoče slediti prizadevanju dolžnika za razveljavitev na njegovi podlagi opravljenih izvršilnih dejanj in ustavitev postopka s strani izvršilnega sodišča. S stekom okoliščin iz 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je že po samem zakonu glede teh predmetov prišlo do prekinitve postopka izvršbe, kar presojo zakonitosti pridobitve zastavne oziroma ločitvene pravice upnika na njih onemogoča. Temu je namenjen stečajni postopek, kjer ima stečajni upravitelj možnost prerekanja ločitvene pravice (prvi odstavek 303. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 61. člena, oba v zvezi s 383. členom ZFPPIPP), o veljavnosti in obstoju katere se nato odloča v pravdnem postopku (prim. 305. in tudi 306. ter 308. člen, vsi v zvezi s 383. členom ZFPPIPP). Kot izhaja iz pritožbenih trditev, je stečajni upravitelj ločitveno pravico upnika tudi že prerekal.

14Pritožba tako ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15Dolžnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).