VSL Sodba I Cpg 694/2017

I. Pritožba zoper II., III., IV. in V. točko izreka izpodbijane sodbe se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje; pritožbi zoper VI. točko izreka izpodbijane sodbe pa se delno ugodi in se v tem delu sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da vsaka stranka sama nosi svoje pravdne stroške.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti stroške pritožbenega

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe tožeče stranke z zahtevkom, kot izhaja iz II. do V. točke izreka te odločbe (I. točka izreka); s sodbo pa je razsodilo, da je vknjižba lastninske pravice do 1/1 (do celote) pri nepremičninah z ID znaki:

0000-825/2 in 0000-826/8,

0000-191-16, 0000-191-17, 0000-191-18, 0000-191-19 in 0000-191-20,

0000-1259/3, 0000-1261, 0000-1262-1, 0000-1262-2 in 0000-1328,

0000-1208/246 in 0000-1208-94,

0000-1148/8

v korist tožene stranke na podlagi dveh prodajnih pogodb z dne 19. 2. 2013, sklenjenih med tožečo stranko in toženo stranko, ter realiziranih z zemljiškoknjižnimi sklepi o vpisu lastninske pravice Dn 39755/2013, Dn 205726/2013 in Dn št. 39807/2013, neveljavna (II. točka izreka), ter da se pri nepremičnini z ID znakom 0000-1148/8 vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje vpisov in se zaradi vzpostavitve stanja zemljiško knjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice na navedeni nepremičnini na toženo stranko, ki je bila vpisana z zemljiško knjižnim sklepom Dn št. 39755/2013 na temelju prodajne pogodbe z dne 19. 2. 2013, dovoli izbris vknjižene lastninske pravice na ime tožene stranke ter posledično vpis tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, L., matična številka 000, in sicer do celote (1/1) (III. točka izreka), da se pri nepremičninah z ID znaki 0000-191-16, 0000-191-17, 0000-191-18, 0000-191-19 in 0000-191-20 vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje vpisov in se zaradi vzpostavitve stanja zemljiško knjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice na navedenih nepremičninah na toženo stranko, ki je bila vpisana z zemljiško knjižnim sklepom Dn št. 205726/2013 na temelju prodajne pogodbe z dne 19. 2. 2013, dovoli izbris vknjižene lastninske pravice na ime tožene stranke ter posledično vpis tožeče stranke M. d. o. o. - v stečaju, L., matična številka 000, in sicer do celote (1/1) (IV. točka izreka), da se pri nepremičninah z ID znaki 0000-825/2 in 0000-826/8, 0000-1259/3, 0000-1261, 0000-1262-1, 0000-1262-2 in 0000-1328, 0000-1208/246 in 0000-1208-94, vzpostavi prejšnje zemljiško knjižno stanje vpisov in se zaradi vzpostavitve stanja zemljiško knjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo lastninske pravice na navedenih nepremičninah na toženo stranko, ki je bila vpisana z zemljiško knjižnim sklepom Dn št. 39807/2013 na temelju prodajne pogodbe z dne 19. 2. 2013, dovoli izbris vknjižene lastninske pravice na ime tožene stranke ter posledično vpis tožeče stranke M., d. o. o. - v stečaju, L., matična številka 000, in sicer do celote (1/1) (V. točka izreka). Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 22.662,94 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom pa še zakonske zamudne obresti (VI. točka izreka).

2Tožena stranka se je zoper sodbo in sklep pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbene razloge zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno uporabljenega materialnega prava in kršitev pravil postopka, ter pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo razveljavi oziroma odpravi ter tožbeni zahtevek zavrže kot prepozen, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi oziroma odpravi, spremembe tožbe ne dovoli in tožbo tožeče stranke v celoti zavrne kot neutemeljeno, podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi oziroma odpravi ter zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovni postopek. Zahtevala in priglasila je pritožbene stroške.

3Tožeča stranka se je pravici do odgovora na pritožbo odpovedala.

4Pritožba je utemeljena le v delu, v katerem tožena stranka izpodbija odločitev o pravdnih stroških, v preostalem delu pa ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče uvodoma povzema, da je sodišče prve stopnje v prvem postopku najprej s sklepom in sodbo XI Pg 1038/2015 z dne 13. 5. 2016 ugotovilo, da znaša vrednost spornega predmeta 976.382,00 EUR (I. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki v roku 15 dni izdati za vknjižbo lastninske pravice primerno listino, na podlagi katere bo mogoč zemljiško knjižni prenos na nepremičninah, ki so bile navedene v II. točki izreka na ime tožeče stranke, in sicer do celote (do 1/1). Ugodilo je tudi tožbenemu zahtevku, da v kolikor tožeča stranka ne bo ravnala v skladu s 1. točko izreka te sodbe, da bo sodba nadomestila listino, na podlagi katere se izvede zemljiškoknjižni prenos lastninske pravice na nepremičninah na ime tožeče stranke, in sicer do celote (III. točka izreka. Toženi stranki je naložilo, da plača tožeči stranki 19.043,47 EUR pravdnih stroškov (IV. točka izreka). Na pritožbo tožene stranke je Višje sodišče v Ljubljani s sodbo in sklepom I Cpg 1141/2016 z dne 9. 11. 2016 II. točko izreka spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiško knjižne listine zavrnilo, III. in IV. točko izreka sodbe pa razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo.

6Zmotno je stališče pritožnice, da je tožeča stranka uveljavljala tožbeni zahtevek po izbrisni tožbi namesto tožbenega zahtevka za izdajo zemljiško knjižne listine, saj je bil njen zahtevek za izdajo zemljiško knjižne listine s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1141/2016 z dne 9. 11. 2016 pravnomočno zavrnjen. Sodba sodišča prve stopnje pa je bila razveljavljena le v III. in IV. točki izreka in v tem obsegu je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. V ponovljenem postopku pa je tožeča stranka postavila namesto zahtevka, da se na podlagi sodbe izvede zemljiško knjižni prenos lastninske pravice na spornih nepremičninah na ime tožeče stranke, zahtevek, o katerem je odločilo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku.

7Sprememba tožbe je sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega (drugi odstavek 184. člena ZPP). O spremembi tožbe odloči sodišče s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 185. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je spremembo tožbe dovolilo kljub nasprotovanju tožene stranke in pri tem odločitev oprlo na prvi odstavek 185. člena ZPP, po kateri je po vročitvi tožbe za spremembo tožbe potrebna tudi privolitev tožene stranke, sodišče pa tudi če se tožena stranka spremembi upira, lahko dovoli spremembo, če misli, da bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Tožeča stranka zatrjuje, da po stališču pravne teorije sodišče spremembe tožbe ne dovoli takrat, kadar na primer tožnik, ko ugotovi, da s tožbenim zahtevkom ne bo uspel, tožbo spremeni z drugim zahtevkom, ki s prvim nima nobene zveze in nadalje, da je šlo v konkretnem primeru ravno za tak primer, ko je tožeča stranka potem, ko je ugotovila, da z obligacijskim zahtevkom ne bo uspela, vložila v istem postopku izbrisno tožbo. Zato tožeča stranka sodišču prve stopnje očita kršitev določbe 185. člena ZPP in še navaja, da je ta kršitev vplivala ali bi vsaj lahko vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. S takim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Če sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe, bi izbrisno tožbo tožeče stranke moralo obravnavati v ločenem spisu, kar pa na zakonitost in pravilnost sodbe o izbrisni tožbi, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, ne bi imelo nobenega vpliva. To pa hkrati tudi pomeni, da pritožbeno sodišče tudi ocenjuje, da je presoja sodišča prve stopnje o smotrnosti spremembe tožbe za dokončno ureditev pravnih razmerij med pravdnima strankama pravilna.

8Na pritožbene očitke, ki se nanašajo na predhodno odločitev višjega sodišča iz sodbe in sklepa I Cpg 1141/2016, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso predmet ponovljenega postopka pred sodiščem prve stopnje in izpodbijane odločitve. Sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ni izvajalo materialno procesnega vodstva, tožeča stranka pa je že na podlagi obrazložitve sodbe višjega sodišča o zavrnitvi dela tožbenega zahtevka postavila nov zahtevek za izbris vknjižene lastninske pravice in na vzpostavitev prejšnjega zemljiško knjižnega stanja. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je pomagalo tožeči stranki pri oblikovanju pravilnega tožbenega zahtevka.

9V skladu z določbo 1. točke tretjega odstavka 243. člena ZZK-1 ima izbrisni upravičenec tožbo na izbris vpisa lastninske pravice v primeru, če je izpodbijana vknjižba postala neveljavna zaradi razveze zavezovalnega pravnega posla, ki jo je povzročila zunajsodna uresničitev odstopne pravice izbrisnega upravičenca. Iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da sta pravdni stranki dne 19. 2. 2013 sklenili dve Prodajni pogodbi (priloga A7 in A8 spisa), na podlagi katerih je tožeča stranka na toženo stranko prenesla sporne nepremičnine (v skupni ocenjeni vrednosti 976.382,00 EUR). Na podlagi zemljiško knjižnega dovolila se je tožena stranka na spornih nepremičninah vpisala v zemljiško knjigo. Tožeča stranka je svoje pogodbene obveznosti iz prodajne pogodbe izpolnila v celoti, tožena stranka pa je svojo pogodbeno obveznost izpolnila le deloma in sicer s plačilom kupnine iz vsake pogodbe po 10,00 EUR. Večji del kupnine pa se je tožena stranka zavezala poravnati tako, da izpolni obveznosti tožeče stranke do njenih upnic - bank, katerih terjatve so zavarovane s hipoteko na spornih nepremičninah. Ker prevzete obveznosti plačila terjatev hipotekarnih upnikov ni izpolnila, jo je tožeča stranka najprej k temu pozvala, nato pa od pogodb o prodaji nepremičnin odstopila. Zato je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku po izbrisni tožbi.

10Zmotno je stališče tožene stranke, da ima po začetku stečajnega postopka stečajni upravitelj možnost le izpodbijati pravna dejanja dolžnika po določbah ZFPPIPP. Če niso podani pogoji po prvem odstavku 271. člena ZFPPIPP, pravno dejanje dolžnika ni izpodbojno. Če bi tožena stranka kot kupec nepremičnin hipotekarnim upnikom plačala njihove terjatve do višine vrednosti nepremičnin, oziroma v višini dogovorjene kupnine, zmanjšane za plačanih 20,00 EUR, stečajna masa ne bi bila z ničemer oškodovana. Zato ne drži pritožbeni očitek, da je tožeča stranka s tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj dolžnika prepozna ter da je sodišče prve stopnje spregledalo določbo 270. člena ZFPPIPP, da z začetkom stečajnega postopka prenehajo pravice upnikov izpodbijati dolžnikova pravna dejanja po splošnih pravilih obligacijskega prava in da se lahko ta dejanja izpodbijajo samo v skladu s pravili, določenimi v ZFPPIPP. Navedena določba ZFPPIPP ne izključuje pravice do izbrisne tožbe po določbah ZZK-1.

11Začetek stečajnega postopka nad osebo, ki ima položaj upnika iz obligacijskega razmerja, ne vpliva na obveznost dolžnika, da upniku izpolni obveznost. ZFPPIPP vsebuje določbo o posebnih pravilih za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe. Če pa gre za pogodbo, ki jo je stečajni dolžnik že izpolnil, njegov dolžnik pa še ne, veljajo splošne določbe OZ. Na to kaže tudi določba 249. člena ZFPPIPP o tem, da v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka ne teče zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov.

12Za toženo stranko ni sporno, da sta pogodbi (A7 in A8) po svoji vsebini prodajni pogodbi. S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino (prvi odstavek 435. člena OZ). V obeh pogodbah je bila kupnina dogovorjena, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Zato pritožbene trditve, da je tožena stranka sklenila odplačni pogodbi in da je iz 2. člena prodajne pogodbe jasno in določno razvidna dinamika plačila kupnine, ki med drugim vsebuje zavezo tožene stranke, da bo plačala terjatve tožeče stranke do bank upnic, le govorijo v prid ugotovitvam sodišča prve stopnje. Tožeča stranka pa je ravno zato, ker tožena stranka ni izpolnila zapadlih obveznosti v skladu s pogodbeno zavezo tožeči stranki, toženo stranko upravičeno pozvala, da jo izpolni. Materialno pravno je zmotno mnenje pritožnice, da tožeča stranka te pravice ni več imela po začetku stečajnega postopka, zaradi česar naj bi bil poziv na izpolnitev obveznosti z dne 17. 2. 2015 brez pravnih učinkov.

13Tožena stranka bi lahko s svojimi ugovori proti izbrisni tožbi uspela le, če bi se izkazalo, da zavezovalni posel ni razvezan, ali če bi trdila in dokazala, da je svoje obveznosti plačila dogovorjene kupnine plačala, oziroma da je njena obveznost plačila kupnine na drug način prenehala. Obveznost preneha, ko je izpolnjena, kot tudi v drugih z zakonom določenih primerih. Tožena stranka ne trdi, da je njena obveznost prenehala, pač pa da je dejansko prevzela tudi obveznosti do bank upnic in da bodo njihove terjatve poplačane v izvršbah s prodajo spornih nepremičnin. Zato meni, da tožeča stranka ni imela pravice od nje zahtevati, da plača upnikom terjatve, pač pa da ima le zahtevek za plačilo odškodnine (drugi odstavek 434. člena OZ). Posledično zatrjuje, da tudi ni moglo priti do razveze prodajne pogodbe. V primeru kot je obravnavani in v katerem se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati kupnino na način, da bo hipotekarnim upnikom poravnala njihove terjatve do višine vrednosti nepremičnin, ima tožeča stranka kot upnica iz naslova kupnine pravico zahtevati od tožene stranke, da izpolni obveznost kupnine v skladu z dogovorom.

14Upnik je upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ). Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev (prvi odstavek 105. člena OZ). Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren rok za izpolnitev (drugi odstavek 105. člena OZ). Na tej podlagi je stečajni upravitelj tožeče stranke z dopisom z dne 17. 2. 2015 (A13) toženo stranko utemeljeno pozvala k plačilu kupnine po posamezni prodajni pogodbi na dogovorjeni način, s tem da je opredelil tudi konkretno višino zapadlih obveznosti do posameznih ločitvenih upnic in ji dal še dodatni 15 dnevni rok za izpolnitev, skupaj z opozorilom, da bodo v primeru neplačila kupnine na način dogovorjen s prodajnimi pogodbami, navedene prodajne pogodbe razvezane po samem zakonu, nepremičnine pa bodo postale ponovno last stečajnega dolžnika.

15Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da je upoštevalo, da je odstop od prodajnih pogodb veljaven, čeprav je tožena stranka zagotovo sposobna odplačati prevzete obveznosti. Pri tem pritožnica ne pove, kdaj jih bo odplačala, niti zakaj jih ni mogla v postavljenem roku 15 dni. Sklicevanje na nespremenjen položaj ločitvenih upnikov, če jim tožena stranka sama plača zavarovane terjatve ali pa če njihovo plačilo dosežejo z izvršbo na nepremičnine, za odločitev o sporu ni bistvena. Ker tožena stranka ni niti trdila niti dokazala, da je na dogovorjeni način po pozivu tožeče stranke kupnino plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka utemeljeno izkoristila svoje odstopno upravičenje ter da je s tem nastala podlaga za izbris lastninske pravice kupca in za ponovni vpis lastninske pravice na ime prodajalca. S tem pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje tudi pravilno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za izpodbijanje opravljene vknjižbe lastninske pravice z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1.

16Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje od I. do V. točke izreka (353. člen ZPP).

17Tožena stranka pa utemeljeno izpodbija odločitev o pravdnih stroških, ki jo je sodišče prve stopnje oprlo na določbo prvega odstavka 154. člena ZPP o popolnem uspehu tožeče stranke v pravdi. Tožeča stranka z zahtevkom zaradi izstavitve zemljiško knjižnega dovolila ni uspela, uspela pa je z zahtevkom po izbrisni tožbi. Za oba zahtevka je bila označena vrednost spora 976.382,00 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka 154. člena ZPP in glede na polovičen uspeh obeh strank v pravdi odločiti, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške. Ker tega ni storilo, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožene stranke zoper odločitev o stroških postopka ugodilo ter v tem izpodbijanem delu sodbo spremenilo.

18Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah prvega in drugega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo zoper odločitev o glavni stvari ni uspela, zato v tem delu do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičena. Ker pa je uspela s pritožbo zoper sodbo v delu, ki se nanaša na stroške postopka v višini 22.662,94 EUR, je glede na navedeno vrednost upravičena do pritožbenih stroškov za sestavo pritožbe 500 točk po OT in 10 točk za materialne stroške, kar skupaj povečano za 22% DDV znese 285,58 EUR.