VSK Sodba in sklep Cpg 124/2019

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje glede odločitve v točki I/1, 2, 3 in 5 izreka razveljavi in se tožba v tem delu zavrže, glede odločitve v točki I/4 in 6 in točki II izreka pa spremeni tako, da se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne; tožeča stranka pa mora v 15 dneh plačati drugemu do enajstemu tožencu pravdne stroške v višini 6.402,81 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od 16. dne).

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh plačati drugemu do enajstemu tožencu tudi stroške pritožbenega postopka v znesku 3.373,34 EUR.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo več tožbenim zahtevkom tožeče stranke (ničnost Sporazuma o združitvi poslovnih deležev, ničnost dveh notarskih potrdil, ničnost pogodbe o prodaji idealnega dela poslovnega deleža, ničnost dveh vpisov v sodni register), poleg tega pa je tudi odločilo, da so tožene stranke dolžne povrniti nerazdelno tožeči stranki pravdne stroške v znesku 4.890,20 EUR s pp.

2Zoper to sodbo so se po svoji pooblaščenki pritožili drugi do enajsti toženec, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov, pri čemer so predlagali, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi opozarjajo, da gre pri predložitvi spremembe družbene pogodbe v sodni register zgolj za postopek predložitve listine registrskemu sodišču. Za takšne postopke pa tožbena ugotovitev ničnosti vpisa iz 41. člena Zakona o sodnem registru (ZSReg) ni predvidena. Pritožniki ravno tako opozarjajo, da so bili napadeni vpisi s pripadajočimi listinami objavljeni 2.3.2016 oziroma 9.9.2016. To pa pomeni, da je tožbena ničnost vpisa prepozna. Glede ničnosti vpisa združitve poslovnih deležev tožencev v en združen poslovni delež, pritožniki opozarjajo, da je tožeča stranka vložila tožbo prepozno, to je po izteku 30 dni, odkar je zvedela za razlog ničnosti. V tej zvezi pritožba opozarja na okoliščino, da je tožeča stranka zvedela za združitev poslovnih deležev tožencev v en skupen poslovni delež že 9.11.2016, ko je prejela vabilo na skupščino družbe K. d.o.o.. Po drugi strani pa je bila tožba na ničnost tega vpisa vložena šele 14.12.2016. Sicer pa so toženci trdili, da je tožeča stranka za združitev deležev v enoten delež in za prodajo poslovnega deleža, ki jo je izvedel prvi tožnik, zvedela že več mesecev pred skupščino, ki se je odvijala 15.11.2016. V tej zvezi so toženci predlagali tudi zaslišanje priče J. V. ter pravdnih strank. Sodišče teh dokazov ni izvedlo, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, v posledici pa je tudi dejansko stanje ostalo nepopolno oziroma napačno ugotovljeno. Sodišče se tudi ni opredelilo vprašanju razmerja med določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in ZSReg, pri čemer slednji zakon izrecno dopušča in ureja združevanje poslovnih deležev. Sicer pa pritožba vztraja, da je praksa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki izhaja iz odločbe III Ips 114/2014 zastarela. Tožnik glede prodaje deleža P. Š. ni vložil tožbe na izpodbojnost pogodbe, niti ni uveljavljal morebitne predkupne pravice. Predpostavka za spremembo družbene pogodbe je lahko zgolj sklep skupščine. Sporazum o prodaji poslovnega idealnega deleža na skupnem deležu ni ničen, ker naj bi bil sklenjen brez možnosti sodelovanja tožnika. Pritožba opozarja tudi na vprašanje glede pravnega interesa za tožbo na ničnost. V konkretnem primeru tožeča stranka ni imela pravnega interesa na ničnost omenjenih pravnih pogodb. Tudi odločitev o pravdnih stroških ni pravilna, upoštevaje da bi moralo sodišče oceniti postavljeno vrednost spornega predmeta.

3Tožeča stranka je po svoji pooblaščenki podala obširen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

4Pritožba je utemeljena.

5Poslovni delež je skupnost pravic in obveznosti družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo in je predmet pravnega prometa. Pogoji in omejitve pri odsvajanju poslovnih deležev so določeni v zakonu in v družbeni pogodbi. ZGD-1 je v določbi drugega odstavka 481. člena predpisal, da če družbenik k svojemu poslovnemu deležu pridobi en ali več deležev, ohranijo vsi deleži svojo samostojnosti¹. Ta zakonska določba po presoji pritožbenega sodišča vendarle ni kogentne narave², upoštevaje ob tem, da celo ZSReg v točki 6 drugega odstavka 5. člena izrecno dopušča združevanje poslovnih deležev v d.o.o.³. Pod določenimi pogoji se zato lahko več poslovnih deležev združi v rokah enega ali več imetnikov. Poslovne deleže je mogoče združiti, če so osnovni vložki vseh poslovnih deležev, ki se združujejo, v celoti plačani (in če ni nobene dodatne obveznosti naknadnih vplačil)⁴ in če takšna odločitev temelji na veljavnem skupščinskem sklepu družbe. Združenje poslovnih deležev je v konkretnem primeru poseglo v obstoječo družbeno pogodbo družbe K. d.o.o.. V konkretnem primeru je namreč prišlo tudi do spremembe 5. člena te družbene pogodbe⁵. O spremembi družbene pogodbe pa vedno odločajo družbeni na skupščini družbe (prvi odstavek 516. člena ZGD-1).

6Nobenega dvoma ni, da v konkretnem primeru odločitev o združitvi poslovnih deležev tožencev v en (združeni) poslovni delež ni bila sprejeta na skupščini družbe K. d.o.o., temveč so toženci to odločitev sprejeli sami na pogodbeni (obligacijski) podlagi (brez sodelovanja tožnika so dne 12.11.2015 v notarski obliki sklenili Sporazum o združitvi poslovnih deležev in o upravljanju skupnega deleža v družbi K. d.o.o.). Zaradi tega pritožbeno sodišče soglaša z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje, da je v konkretnem primeru v tem delu (vpis združenega poslovnega deleža in izbris posamičnih poslovnih deležev tožencev) podana ničnost vpisa po prvem odstavku 41. člena ZSReg.

7Ničnostno tožbo je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko je vložnik zvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko potečejo tri leta od vpisa (tretji odstavek 41. člena ZSReg). Tožnik je v konkretnem primeru vložil ničnostno tožbo 14.12.2016, pri čemer je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik zvedel za razlog ničnosti šele 18.11.2016, ko je po svoji pooblaščenki vpogledal v relevantne listine v sodnem registru. Po stališču sodišča prve stopnje je namreč tožnik lahko šele po preučitvi vsebine teh listin zvedel za omenjeni razlog ničnosti. Zato po mnenju sodišča prve stopnje sploh ni pravno pomembno (kar je sodišče prve stopnje sicer ugotovilo), da se je tožnik 15.11.2016 udeležil skupščine družbe K. d.o.o. in da je pred tem 9.11.2016 (priloga B12) prejel vabilo za to skupščino, iz katerega je razvidno, da je bil na skupščino vabljen (poleg tožnika) tudi skupni zastopnik imetnikov enotnega deleža D. K., ki se je izkazal z generalnim pooblastilom za zastopanje vseh imetnikov enotnega deleža (vabilo v prilogi B11).

8S takšnim pravnim zaključkom pa pritožbeno sodišče ne soglaša, temveč se v celoti pridružuje argumentirani pritožbeni kritiki, da se je tožnik seznanil z obstojem združenega (enotnega) poslovnega deleža (katerega imetniki so bili toženci) že 9.11.2016, upoštevaje ob tem, da je bil omenjeni vpis (skupaj s pripadajočimi listinami) izveden v sodni register ter objavljen že 2.3.2016. Nihče se namreč ne more sklicevati na to, da od dneva, ko je bil vpis posameznega podatka ali predložitev listine objavljena po prvem odstavku 43. člena ZSReg, ni poznal tega podatka in vsebine listine, na kateri temelji vpis tega podatka (peti odstavek 8. člena ZSReg). V tej zvezi so tožencu v postopku na prvi stopnji celo trdili (in v tej zvezi predlagali ustrezne dokaze – zaslišanje priče J. V. in pravdnih strank), da je tožnik za sporno združitev poslovnih deležev izvedel že več mesecev pred omenjeno skupščino, zato nikakor ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženci sploh niso prerekali tožnikovih navedb po tem, da je tožnik šele na podlagi pridobljenih listin 18.11.2016 zvedel za omenjeni razlog ničnosti.

9Po oceni pritožbenega sodišča je torej tožnik že 9.11.2016 zvedel za omenjeni razlog ničnosti (združitev poslovnih deležev tožencev v en združeni poslovni delež, pri čemer je bila odločitev sprejeta brez ustreznega skupščinskega sklepa družbe K. d.o.o.), zato je tožba (vložena 14.12.2016) na ničnost vpisa spremembe poslovnega deleža pri družbi K. d.o.o. v smeri izbrisa posamičnih poslovnih deležev tožencev in vpisa enotnega (združenega) poslovnega deleža v višini 52,7272% osnovnega kapitala prepozna (vložena po izteku tridesetdnevnega roka iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg). Iz tega razloga je moralo pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu (točka I/3 izreka sodbe) razveljaviti in tožbo kot prepozno zavreči (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z 274. členom ZPP).

10Tožnik je uveljavljal tudi ničnost Sporazuma o združitvi poslovnih deležev in o upravljanju skupnega deleža z dne 12.11.2015 in ničnost notarskega potrdila, notarke K. G. SV 137/2016 z dne 23.2.2016 v zvezi s prečiščenim besedilom družbene pogodbe. Za vložitev takšne tožbe mora tožnik izkazati, da bi mu uspeh v takšni pravdi (torej ugotovitev ničnosti omenjenih poslov), odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon (drugi odstavek 181. člena ZPP). Tožnik bi v konkretnem primeru svojo korist zavaroval le s pravočasno vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnosti vpisa. Ker pa je bilo v konkretnem postopku pravnomočno odločeno, da je tožnik v tem delu vložil tožbo na ničnost vpisa prepozno, pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožnik nima več pravnega interesa za vložitev tožbe na ničnost omenjenega sporazuma in notarskega potrdila⁶.

11Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe na ničnost vpisa (glede združevanja poslovnih deležev tožencev v en združen poslovni delež) tožeča stranka ne more več doseči ugotovitve ničnosti omenjenega vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v sodnem registru. To pa pomeni, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ničnost omenjenega sporazuma oziroma notarskega potrdila, spričo česar je pritožbeno sodišče razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje tudi v tem delu (točka I/1 in 2 izreka) in tožbo zavrglo (prvi odstavek 354. člena ZPP).

12Glede odločitve o ničnosti vpisa spremembe poslovnega deleža, ki je bil opravljen na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novi Gorici Srg 2016/37249 z dne 9.9.2016 (glede izbrisa družbenika P. Š. in glede spremembe poslovnega deleža pod zaporedno št. 77386 in vzpostavitve prejšnjega registrskega stanja), je sodišče prve stopnje izhajalo iz izhodišča, da je bil ničen že predhodni registrski vpis, ki se je nanašal na obravnavano združitev poslovnih deležev tožencev v en združen (skupen) poslovni delež v višini 52,7272% osnovnega kapitala družbe K. d.o.o.. V tej zvezi pa je pritožbeno sodišče zavzelo stališče (opisano v predhodnem delu obrazložitve te odločbe), da je bila tožba na ničnost tega vpisa vložena prepozno in jo je bilo treba zaradi tega zavreči. To pa pomeni, da je treba pri presoji omenjene odločitve o ničnosti vpisa spremembe poslovnega deleža izhajati iz registrskega stanja in družbene pogodbe (priloga A6), kjer je razvidno, da ima tožnik v družbi K. d.o.o. en poslovni delež v višini 47,2730% osnovnega kapitala, imetniki drugega (združenega) poslovnega deleža v višini 52,7272% osnovnega kapitala pa so toženci, pri čemer v 5. členu omenjene družbene pogodbe (priloga A6) toženci (in njihovi solastninski deleži na skupnem poslovnem deležu) niso poimensko navedeni kot imetniki skupnega deleža. Zaradi tega toženci s sklenitvijo pogodbe o prodaji poslovnega idealnega deleža v skupnem deležu z dne 6.9.2016, ki je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa (priloga A12), sploh niso posegli v ureditev po obstoječi družbeni pogodbi (primerjaj družbeno pogodbo v prilogi A6 in družbeno pogodbo v prilogi A17). To pa pomeni, da v tem primeru za veljavnost omenjene prodajne pogodbe sploh ni potreben veljaven skupščinski sklep družbenikov družbe K. d.o.o.. Poleg tega v konkretnem primeru sploh ni šlo za odsvojitev poslovnega deleža oziroma dela poslovnega deleža (katerega imetnik je en družbenik), temveč zgolj za odsvojitev solastninskega deleža enega imetnika na združenem poslovnem deležu v korist ostalih solastnikov tega deleža, zato tožnik v konkretnem primeru sploh ni bil upravičen predkupni upravičenec (7. člen družbene pogodbe, četrti odstavek 481. člena in tretji odstavek 483. člena ZGD-1). V takšnem primeru so bili predkupni upravičenci zgolj ostali imetniki združenega poslovnega deleža, ki so to upravičenje tudi izkoristili (9. člen Sporazuma o združitvi poslovnih deležev in o upravljanju skupnega deleža v družbi – priloga A7). Poleg tega pa predkupni upravičenec lahko zahteva razveljavitev prenosa poslovnega deleža na neupravičeno osebo in prenos le-tega nase le, če hkrati postavi tudi zahtevek, da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu. Takšnega zahtevka pa tožeča stranka sploh ni postavila.

13Iz teh razlogov je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi točke I/4 in 6 izreka materialno pravno napačna, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo (5. alineja 358. člena ZPP). Odločitev pod točko I/5 izreka izpodbijane sodbe pa je pritožbeno sodišče razveljavilo in v tem delu tožbo zavrglo. Notarsko potrdilo je namreč javna listina, ki jo izda v skladu z določbami Zakona o notariatu notar v okviru izvajanja javnih pooblastil. Zato ugotovitev ničnosti takšnega pravnega akta (ki sploh ni pravni posel) tudi ni dopustna (primerjaj določbo 181. člena ZPP).

14V konkretnem primeru je bilo spor mogoče rešiti na enak način za vse sospornike, zato se ti sosporniki na pasivni strani štejejo za enotno pravdno stranko. To pa pomeni (kljub temu, da se prvi toženec ni pritožil), da se konkretna odločitev pritožbenega sodišča nanaša tudi nanj (156. člen ZPP).

15Tožeča stranka v pravdi ni uspela, zato mora drugemu do enajstemu tožencu povrniti pravdne stroške, ki so nastali v postopku pred sodiščem prve stopnje. Te stroške je pritožbeno sodišče odmerilo na znesek 6.402,81 EUR (odgovor na tožbo 1.200 točk, 100% povečanje zaradi desetih strank 1.200 točk, prva pripravljalna vloga 1.200 točk, 100% povečanje zaradi desetih strank 1.200 točk, druga pripravljalna vloga 900 točk, 100% povečanje zaradi desetih strank 900 točk, narok z dne 24.9.2018 1.200 točk, 100% povečanje zaradi desetih strank 1.200 točk, narok z dne 12.11.2018 600 točk, 100% povečanje zaradi desetih strank 600 točk, narok z dne 25.2.2019 600 točk, 100% povečanje zaradi desetih strank 600 točk, materialni izdatki 1 oziroma 2 % ter 22 % DDV).

16Prav tako so pritožniki uspeli s pritožbo, zato jim gredo tudi stroški pritožbenega postopka v višini 3.373,34 EUR (postopek s pritožbo 1.500 točk, povečanje zaradi zastopanja desetih strank 1.500 točk, 2 % materialni stroški in 22 % DDV ter sodna taksa v višini 1.671,00 EUR.

¹ Glede na takšno zakonsko dikcijo je Vrhovno sodišče RS v sodbi III Ips 114/2004 (enako tudi VSK sklep I Cpg 274/2006) zavzelo stališče, da je združevanje poslovnih deležev v d.o.o. absolutno prepovedano.
² Enako je stališče nemške teorije in prakse glede identične določbe v 15. členu Zakona o družbi z omejeno odgovornostjo, glej več o tem R. G., Združevanje in delitev poslovnih deležev, Podjetje in delo, 2/2010.
³ Enako tudi določba 2. točke prvega odstavka 43. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register.
⁴ Enako D. N. K., Pravosodni bilten, 2/2015.
⁵ Primerjaj družbeni pogodbi v prilogi A3 in A6.
⁶ V zvezi z notarskim potrdilom se pritožbeno sodišče na tem mestu niti ni posebno ukvarjalo z vprašanjem, da pri tem potrdilu sploh ne gre za pravni posel.