VSL Sklep I Ip 1329/2019

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 5. 2019 zavrnilo.

2Dolžnica je vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da sodišče še vedno izhaja iz napačnih podatkov. Višina pokojnine bruto je res visoka, vendar ko se odšteje vse navedene bremenitve in trajne naloge, ostane neto znesek 673,84 EUR, s katerim dolžnica dejansko razpolaga in mora preživeti. Tako je znesek precej izpod s strani sodišča navedenega minimalnega zneska 785,50 EUR in dolžnica popolnoma izpolnjuje pogoje za plačilo na obroke. Še zlasti, ker ob navedenem znesku vsaka dodatna obremenitev pomeni rez v stroške preživetja.

3Pritožba je utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

5Iz podatkov v spisu izhaja, da je dolžnica v obravnavani zadevi predlog za odlog oziroma obročno plačilo takse vložila že dne 5. 3. 2019, ki ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8. 4. 2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 824/2019 z dne 11. 6. 2019 pravnomočno zavrnilo. V pritožbi z dne 3. 5. 2019 zoper omenjeni sklep z dne 8. 4. 2019 je sicer dolžnica podala tudi nov predlog za obročno plačilo sodne takse, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom prav tako zavrnilo. Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje nov predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 5. 2019 pravilno obravnavalo po vsebini, saj ni podana procesna ovira res iudicata. Ta negativna procesna predpostavka je podana, če gre za istovetna spora. Spora pa sta istovetna, če gre za identični stranki in istovetnost zahtevka. Za presojo slednjega sta pomembna tako (tožbeni) predlog, kot dejansko stanje. Za individualizacijo zahtevka, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je zato treba upoštevati izrek odločitve in dejansko podlago le - te. Obseg pravnomočnosti se tako presoja z razlago celotne odločbe, ne le izreka, pač pa tudi dejanskega stanja in njenih razlogov (prim. VSM sklep I Cpg 103/2016 z dne 31. 3. 2016).

6Kot je bilo navedeno zgoraj, je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje že s sklepom z dne 8. 4. 2019 pravnomočno zavrnilo predlog dolžnice za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse z dne 5. 3. 2019. Vendar pa je iz razlogov prvostopenjskega sklepa in sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Ip 824/2019 z dne 11. 6. 2019 razvidno, da se zavrnitev nanaša na predlog za odlog plačilo takse do dne 5. 3. 2019 oziroma na predlog za plačilo takse v dveh obrokih, ki naj bi zapadla v plačilo dne 19. 3. 2019 in dne 29. 3. 2019. Kot izhaja iz sklepa I Ip 824/2019 z dne 11. 6. 2019, je višje sodišče sklep z dne 8. 4. 2019 potrdilo že iz razloga, ker je predlagani čas, za katerega je dolžnica predlagala odlog oziroma obročno plačilo takse, v času izdaje prvostopenjskega sklepa že potekel. Z vprašanjem, ali so podani pogoji za ugoditev predlogu za odlog oziroma obročno plačilo takse ali ne, se tako višje sodišče ni ukvarjalo. Z napadenim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče odločalo o dolžničinem predlogu za obročno plačilo sodne takse z dne 3. 5. 2019, pri čemer dolžnica tega predloga ni časovno konkretizirala, temveč je le na splošno predlagala, da se ji dovoli plačilo takse na obroke. Sodišče prve stopnje je tako nov predlog za obročno plačilo sodne takse obravnavalo po vsebini in presojalo, ali dolžnica izpolnjuje pogoje za dovolitev plačila sodne takse na obroke. Ker je bil torej prvi predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse pravnomočno zavrnjen iz drugih razlogov kot predlog z dne 3. 5. 2019, o katerem je sodišče odločalo z izpodbijanim sklepom, ni podana procesna ovira prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari.

7Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, se stranko - fizično osebo, lahko v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (prvi odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Sodišče lahko stranki tudi odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1).

8Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12a. člena ZST-1). Za ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 12a. člena ZST-1). Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je ob smiselni uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka (8. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre). Do oprostitve plačila sodnih taks pa ni upravičena stranka, ki ima oziroma katere družina ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP).

9Pri ugotavljanju materialnega položaja se ne upošteva premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12a. člena ZST-1).

10Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da od 1. avgusta 2018 osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 392,75 EUR, dvakratnik torej 785,50 EUR, po vpogledu v elektronsko dosegljive evidence pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je lastni dohodek dolžnice v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga znašal 1.851,50 EUR. Sodišče je pojasnilo tudi, da se morebitne kreditne in druge obveznosti predlagatelja pri odločanju o oprostitvi, odlogu oziroma obročnem plačilu sodnih taks ne upoštevajo, vse ostale obveznosti dolžnika, ki vplivajo na zmanjšanje njegovega dohodka, pa niso bistvene. Tako je sodišče zaključilo, da dolžnica že po dohodkovnem merilu presega cenzus 785,50 EUR, hkrati pa je ocenilo, da s takojšnjim plačilom celotnega zneska takse, ki je relativno nizek, ne bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni družinski člani.

11Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnica že predlogu za obročno plačilo takse priložila odrezek ZPIZ - obvestilo o pokojnini za mesec marec 2019 z dne 29. 3. 2019, iz katerega izhaja, da je bila v navedenem mesecu dolžničina pokojnina obremenjena na podlagi sedmih izvršilnih naslovov in da je dolžnica na svoj račun dejansko prejela le nakazilo v znesku 673,84 EUR. Da je dolžničina pokojnina obremenjena z odtegljaji, izhaja tudi iz pritožbe. Tudi za mesec junij 2019 je tako dolžnica iz naslova pokojnine prejela le znesek 673,84 EUR, kar je razvidno iz pritožbi priloženega odrezka ZPIZ z dne 28. 6. 2019

12Prostovoljno prevzetih obveznosti pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka prosilca ni mogoče upoštevati, se jih pa lahko upošteva pri predlogu za odlog plačila sodne takse oziroma pri predlogu za obročno plačilo (prim. tudi VSL sklep II Cp 2784/2017 z dne 27. 12. 2017). Če pa so prejemki prosilca obremenjeni prisilno, z izvršbo, so te bremenitve lahko upoštevne tudi pri predlogu za taksno oprostitev. V konkretnem primeru dolžnica zaradi bremenitev na svoj račun prejema pokojnino, ki je nižja od dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 785,50 EUR. Pri presoji materialnega položaja stranke se sicer poleg dohodkov upošteva tudi premoženje stranke in njenih družinskih članov, ki pa ga v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ker je presodilo, da dolžnica že glede na njene dohodke ni upravičena do taksnih olajšav. Glede na izhodišče, da se obremenitve prejemkov prosilca (lahko) upoštevajo pri predlogu za obročno plačilo sodne takse, pa je taka ugotovitev preuranjena.

13Dejansko stanje je tako ostalo nepopolno ugotovljeno, zato je višje sodišče, ki samo nima dostopa v elektronske zbirke podatkov o premoženju vlagateljev, utemeljeni pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (355. člen ZPP in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče ugotovi, kakšne obremenitve ima dolžničina pokojnina (prostovoljne, prisilne), ter tudi premoženjsko stanje dolžnice, nato pa ponovno presodi (ne)utemeljenost dolžničinega predloga za obročno plačilo sodne takse.