VSM sklep I Ip 77/2015

I. Pritožbi dolžnice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v delu II.c) točke izreka - v odločitvi, da je dolžnica dolžna upnici povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 142,82 EUR v roku 8 dni po prejemu sklepa, v primeru zamude pa tudi z zakonskimi obrestmi od dneva zamude dalje doplačila, razveljavi in se vrne v odločanje v zadevo I 94/14740.
II. Pritožbi hipotekarnega upnika se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. 3. točki izreka spremeni tako, da glasi:
„Delno terjatev hipotekarnega upnika N. B. v znesku 12.853,31 EUR, ki se nakaže na TRR njegovega pooblaščenca odvetnika, št., odprt pri“
III. V preostalem delu se pritožbi dolžnice in hipotekarnega upnika zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje v II.a), II.b), II.f) in III.1. točkah potrdi.
IV. Dolžnica je dolžna hipotekarnemu upniku povrniti pritožbene stroške v znesku 310,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
V. Odločitev o stroških pritožbe dolžnice se pridrži za končno odločbo v zadevi I 94/14740.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da bo o dolžničinem ugovoru po izteku roka z dne 22. 10. 2014 odločalo v zadevi I 94/14740 (I. točka izreka). Nadalje je pod II. točko izreka odločilo:

a) da je dolžnica dolžna upnici povrniti izvršilne stroške v znesku 84,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je upničin stroškovni zahtevek zavrnilo,

b) da je dolžnica dolžna upnici povrniti izvršilne stroške v znesku 128,51 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi,

c) da je dolžnica dolžna upnici povrniti izvršilne stroške v znesku 142,82 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je upničin stroškovni zahtevek zavrnilo,

d) da se upničin stroškovni zahtevek z dne 28. 11. 2014 zavrne v delu kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa,

e) da se dolžničin stroškovni zahtevek, priglašen na naroku dne 3. 12. 2014 zavrne,

f) da se dolžničin stroškovni zahtevek, priglašen v vlogi z dne 3. 12. 2014 zavrne.

Pod III. točko izreka je sodišče prve stopnje odločilo, da se iz zneska kupnine v višini 16.900,00 EUR poplačajo: stroški upnice v znesku 280,11 EUR (III.1 točka), davek na promet nepremičnin v znesku 331,37 EUR (III.2), terjatev upnice v znesku 12.853,31 EUR (III.3) in delno terjatev hipotekarnega upnika v znesku 3.435,21 EUR (III.4). Pod točko IV izreka sklepa pa je ugotovilo, da je izvršba na nepremičnino ID, v solasti dolžnice do 1/2, končana.

2Zoper izpodbijani sklep se pritožujeta hipotekarni upnik in dolžnica.

3Dolžnica se pritožuje zoper II.a), II.b), del II.c) - v obsegu priznanih stroškov, II.f) in III.1 točko izpodbijanega sklepa. Očita bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki prinaša nezakonitost, in iz 1. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V zvezi z II.c) točko očita, da je o stroških pod to točko odločal sodnik, ki ni zakoniti sodnik, saj se odmerjeni stroški nanašajo na premičninsko izvršbo. Prav tako sodišče dolžnico ni seznanilo z obračunom izvršitelja, ki ga navaja v razlogih sklepa. Dolžnica se o teh tako ne more izjasniti. Trdi, da izvršitelj rubeža ni opravil, niti ga ni poizkusil opraviti. Glede odločitve pod II.b) točko graja odmerjene stroške za vlogo upnice, v kateri je sporočila višino svoje terjatve, in pod II.a) izreka stroške nastale s pristopom na razdelitveni narok kot nepotrebne. Navaja razloge o potrebnosti dolžničine vloge z dne 3. 12. 2014. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zahtevek po priznanju upničinih nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne in upnici naloži plačilo dolžničinih stroškov iz vloge 3. 12. 2014.

4Hipotekarni upnik se pritožuje zoper odločitev iz II.a), II.b), III.1 in III.3 točke izpodbijanega sklepa. Očita bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki prinaša nezakonitost, in iz 1. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Poudarja, da je pri odločanju o vrstnem redu poplačil terjatev upnikov sodišče vezano na stanje v zemljiški knjigi. Edino hipoteko, ki jo je upnica imela pred zemljiškoknjižno izvedbo sklepa o izročitvi nepremičnin, je bila tista zaradi zavarovanje terjatve 2.066,77 EUR z učinkom od 14. 3. 2012. Glede na to, da učinkuje hipoteka hipotekarnega upnika od 29. 6. 2011, je imel poplačilno prednost pred upnico. Opozarja tudi, da zahteva upnica obresti za več kot tri leta pred izdanim izvršilnim naslovom, vendar pa imajo v skladu z določilom četrtega odstavka 198. člena ZIZ isti vrstni red kot glavna terjatev le stroški in obresti, določeni v izvršilnem naslovu, za zadnja tri leta pred vložitvijo predloga za izvršbo. Hipotekarni upnik prereka tudi upnici priznane stroške vloge, v kateri ta sporoča, koliko znaša njena terjatev in stroške udeležbe na razdelitvenem naroku. Koliko znašajo terjatve upnikov na dan razdelitvenega naroka namreč ugotavlja sodišče samo, prav tako stroški udeležbe na naroku niso pravno priznani stroški. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se zahtevek po priznanju upničinih nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne, in sprejem odločitve, da se hipotekarnega upnika poplača z nadaljnjimi 13.133,42 EUR ter upnici naloži v plačilo stroške pritožbe hipotekarnega upnika.

5Pritožbi dolžnice in hipotekarnega upnika sta delno utemeljeni.

6Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v nasprotju z načelom vrstnega reda(1) kot izhaja iz zemljiške knjige(2) kot prvo iz kupnine poplačalo upnico in nato hipotekarnega upnika, čeprav iz zemljiške knjige izhaja, da ima zastavno pravico na prvem mestu hipotekarni upnik in na drugem mestu upnica tega izvršilnega postopka. Sodišče druge stopnje razume razloge sodišča prve stopnje, ki je želelo popraviti nastalo situacijo, vendar mimo vseh pravil zemljiškoknjižnega in izvršilnega postopka. Pri odločanju o vrstnem redu poplačila je sodišče vezano na določilo 12., 170. in 198. člena ZIZ.

7Kot izhaja iz listin v spisu je sodišče v zemljiškoknjižnem postopku potem, ko je prejelo sklep o izvršbi na dolžničino nepremičnino, vpisalo napačne zneske prisilno ustanovljenih hipotek. Tekom postopka je izvršilno sodišče prve stopnje opazilo omenjeno napako, nanjo opozorilo zemljiškoknjižno sodišče, ki je v zemljiškoknjižnem postopku popravilo le-to tako, da je s sklepom Dn 60447/2012 z dne 28. 6. 2012, ki učinkuje od 14. 3. 2012, vpisalo zaznambo izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi In 1017/2006 z dne 6. 11. 2008 in pravilni znesek hipoteke. Ob tem pa je iz zemljiške knjige s sklepi Dn 60467/2012 z dne 14. 9. 2012, Dn 60472/2012 z dne 3. 10. 2012 in Dn 60474/2012 z dne 22. 10. 2012, prav tako z učinkovanjem od 14. 3. 2012, prej vpisano zaznambo izvršbe in hipoteke v korist upnice izbrisalo. Ob vpisu te zaznambe izvršbe in nove hipoteke v korist upnice ni bil varovan njen vrstni red, ker se je kot začetek učinkovanja vpisa njene prisilne hipoteke upošteval datum 14. 3. 2012 in ne 16. 6. 2011, ko so začele učinkovati izbrisane hipoteke.

8Hipotekarni upnik, v čigar korist je bila na predmetni nepremičnini dne 29. 6. 2011 vpisana hipoteko za zavarovanje posojila dolžnici, je z izbrisom prej navedenih prisilnih hipotek v korist upnice, pridobil prvi vrstni red. Zemljiškoknjižno sodišče je namreč popravilo napako pri upničini hipoteki tako, da jo je vpisalo na novo z učinki od 14. 3. 2012. S to odločitvijo zemljiškoknjižnega sodišča pa upničin vrstni red ni bil varovan.

9Iz listin v spisu je nadalje razvidno, da upnica zoper sklep Dn 60447/2012 z dne 28. 6. 2012, iz katerega izhaja, da prisilna hipoteka ustanovljena v njeno korist učinkuje od 14. 3. 2012, ni vložila pritožbe, saj je citirani sklep postal pravnomočen. Napako, do katere je prišlo, bi bilo potrebno odpraviti v zemljiškoknjižnem postopku, z zakonom dopuščenimi pravnimi sredstvi. V izvršilnem postopku, v katerem je izvršilno sodišče glede na prirejeno razmerje izvršilnega in zemljiškoknjižnega postopka vezano na stanje v zemljiški knjigi, omenjene napake ni mogoče sanirati.

10Kot pravilno navaja hipotekarni upnik, se v skladu z 12. členom ZIZ poplačajo upniki po vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila v zemljiški knjigi. Na podlagi 143. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) nastane hipoteka na podlagi sodne odločbe z vpisom v zemljiško knjigo in glede na določila 5. in 7. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) vpisi učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis. Kot je bilo že pojasnjeno, je sicer hipoteka upnice bila vpisana prva, vendar je bila kasneje izbrisana, nato pa na novo vpisana s kasnejšim dnem učinkovanja kot hipoteka hipotekarnega upnika. Glede na vezanost izvršilnega sodišča na vrstni red pridobitve hipotek, ki izhaja iz zemljiške knjige, tako ni mogoče odločiti drugače, kot da se poplača najprej hipotekarni upnik, ki je po podatkih iz zemljiške knjige prvi pridobil hipoteko in za njim upnica.

11Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo vrstnega reda vpisanih zastavnih pravic v zemljiško knjigo pri sporni nepremičnini, je sodišče druge stopnje v tem delu pritožbi hipotekarnega upnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo v III.3 točki tako, da je upoštevalo, da je zastavna pravica hipotekarnega upnika vpisana kot prva ter glede na to opravilo poplačilo kupnine tako, da je za znesek 12.853,31 EUR poplačalo hipotekarnega upnika (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Tako dolžnica kot tudi hipotekarni upnik grajata odločitev o stroških pod II.a) in II.b) izreka izpodbijanega sklepa. Pod II.a) točko je sodišče prve stopnje odločalo o stroških upnice, ki jih je priglasil njen pooblaščenec za pristop na razdelitveni narok, pod II.b) točko pa o stroških upnice za vlogo o priglasitvi terjatve. Glede na to, da se upoštevajo na razdelitvenem naroku le tiste terjatve upnikov, ki so priglašene pisno ali ustno najpozneje na razdelitvenem naroku (tretji odstavek 207. člena ZIZ), je bila upničina vloga za priglasitev terjatve vsekakor potrebna in zato so ti stroški tudi utemeljeni. Prav tako je imela upnica pravico pristopiti na razdelitveni narok. Ta je namenjen razpravljanju o poplačilu upnikov in drugih oseb, ki uveljavljajo poplačilne zahtevke ter o resničnosti izjave iz četrtega odstavka 189. člena ZIZ (četrti odstavek 207. člena ZIZ), torej bistvenih okoliščinah, ki zadevajo poplačilo upnice. V kolikor ima stranka pravico pristopiti na narok, ima pravico tudi do povrnitve stroškov pristopa, v kolikor so nastali, ne glede na to, ali je bila glede na dogajanje na naroku njena prisotnost dejansko potrebna ali ne. Tako je tudi v tem delu odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

13Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo priglašene stroške dolžnice za vlogo z dne 3. 12. 2014 kot nepotrebne na podlagi šestega odstavka 38. člena ZIZ. Kot je obširno že pojasnilo sodišče prve stopnje, je dolžnica v vlogi prerekala samo višino terjatve (tek zakonskih zamudnih obresti) iz sklepa o izvršbi, kar bi morala grajati že v samem ugovoru zoper sklep o izvršbi. Ker dolžničina vloga ni vsebovala nobenih za razdelitev kupnine relevantnih dejstev, je bilo potrebno zahtevek po povrnitvi stroškov dolžnice zavrniti.

14Sodišče druge stopnje pritrjuje pritožbeni graji dolžnice, da sodišče prve stopnje ne bi smelo v tem postopku odločati o stroških izvršitelja, ki so nastali ob opravi premičninske izvršbe. Postopek nepremičninske izvršbe teče ločeno od postopka premičninske izvršbe in o izvršilnih stroških nastalih zaradi oprave izvršilnih dejanj v posameznih postopkih, ki tečejo na različna sredstva in predmete izvršbe, je potrebno odločati v postopku, v katerem so ti stroški nastali. Res so bili stroški priglašeni pod obravnavano opravilno številko, vendar odločilna je vsebina zahtevka, ki se ne nanaša na stroške povezane z nepremičninsko izvršbo. Sodišče druge stopnje je v tem delu pritožbi dolžnice ugodilo in izpodbijano odločitev razveljavilo. O zahtevku upnice bo moralo odločiti sodišče prve stopnje v postopku IV I 744/94 oziroma I 94/14740, v kolikor v postopku ponovnega odločanja še ni bilo odločeno (sklep Višjega sodišča v Mariboru II Cp 2579/2006 z dne 16. 11. 2006, l. št. A19). Pravilno pa sodišče teh stroškov ni upoštevalo pri razdelitvi kupnine, kar je tudi ustrezno pojasnilo v svoji obrazložitvi.

15Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnice ugodilo le v delu upnici priznanih stroškov izvršitelja (del II.c) točke izreka) in v tem delu prvostopenjski sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v odločitev v postopku I 94/14740. Pritožbi hipotekarnega upnika pa je ugodilo le v III.3 točki tako, da je odločitev v tem delu spremenilo kot izhaja iz II. točke izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ostalem delu je pritožbi zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Slednjo odločitev je sprejelo potem, ko uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev. V I., zavrnilnem delu II.c), II.d), II.e) ter III.2, III.4 in IV. točki je izpodbijani sklep postal pravnomočen že pred sprejetjem drugostopenjske odločitve, ker zoper ta del ni bilo pritožbe.

16Ker je hipotekarni upnik uspel s pritožbo v pretežnem delu za 12.853,31 EUR, ni pa uspel za stroške v znesku 212,51 EUR, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov v celoti (drugi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena, oba v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ). Upoštevajoč določbo 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in Odvetniško tarifo – v nadaljevanju OT (Ur. l. RS, št. 7/95, 3/97, 62/98, 49/00 57/00 - popr., 67/03, 70/03 - popr.), ki jo je sodišče druge stopnje uporabilo na podlagi prvega odstavka 20. člena Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015), je hipotekarni upnik upravičen do povrnitve naslednjih pritožbenih stroškov: za sestavo pritožbe 229,50 EUR (tar. št. 27/6 v zvezi s tar. št. 18), za poštnino in telekomunikacijske storitve 4,59 EUR (13. člen OT) in za 22% DDV na opravljeno storitev 50,49 EUR (14. člen OT), kar vse skupaj znaša 284,58 EUR. Hipotekarnemu upniku gre tudi plačilo sodne takse v znesku 26,40 EUR tako, da mu je dolžnica dolžna povrniti 310,98 EUR stroškov pritožbenega postopka.

17Dolžnica je s pritožbo v pretežnem delu propadla (70,80%), v delu pa je bila na podlagi njene pritožbe prvostopenjska odločitev razveljavljena (del točke II.c). Uspela je le glede stroškov izvršitelja, o katerih bo moralo odločati sodišče v okviru drugega izvršilnega postopka. V posledici take odločitve je drugostopenjsko sodišče odločitev o stroških pritožbe dolžnice pridržalo za končno odločbo, ki jo bo sodišče sprejelo v zadevi I 94/14740 (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

---.---

Op. št. (1) : Po 12. členu ZIZ se več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ZIZ določa drugače.

Op. št. (2) : Upniki se poplačajo po vrstnem redu kot so pridobili zastavno pravico na nepremičnini (198. člen ZIZ).