VSL Sklep Cst 87/2019

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče začelo stečajni postopek nad dolžnikom A. d.o.o., L, matična številka: 000, davčna številka: 000 (1. točka izreka), za upraviteljico imenovalo N. J. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upraviteljica opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s podatki: Upraviteljica v postopkih zaradi insolventnosti, N. J. s.p., matična številka: 0000 (3. točka izreka).

2Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, iz njegove pritožbe pa je razbrati nestrinjanje in ogorčenje nad dosedanjem odločanjem sodišča glede roka za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka, ki bi bil dolžniku potreben za njegovo sanacijo in finančno konsolidacijo. Smiselno je predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma podaljšanja roka za odpravo insolventnosti.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kadar predlog za začetek stečajnega postopka vloži dolžnikov upnik, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) dolžniku omogoča, da se dolžnik finančno prestrukturira in odpravi insolventnost bodisi znotraj postopka prisilne poravnave, bodisi s povečanjem osnovnega kapitala (prvi odstavek 238. člena ZFPPIPP). Za pripravo predloga za prisilno poravnavo ali za izvedbo povečanja osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki pa je dolžniku po zakonu dan sorazmerno kratek fiksen rok dveh mesecev, šteto od poteka roka za vložitev zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (prvi in drugi odstavek 237. člena v zvezi s prvim odstavkom 236. člena in drugim odstavkom 235. člena ZFPPIPP). Zakon ne dopušča sodišču diskrecije za podaljšanje roka odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka. Podaljšljivi pa so le sodni roki, zakonski pa ne (drugi odstavek 110. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Predpostavlja se, da je k ukrepom za odpravo insolventnosti poslovodstvo družbe pristopilo že pred vložitvijo upnikovega predloga.

5Zakonska dolžnost poslovodstva družbe, ki postane insolventna, je namreč po 35. členu ZFPIPP v enem mesecu po nastopu insolventnosti sestaviti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. To pa pomeni, da poslovodstvo insolventne družbe ne sme čakati, da bo k ukrepom finančnega prestrukturiranja vzpodbujeno šele z upnikovo vlogo za začetek stečajnega postopka, pač pa mora s pripravami za izvedbo finančnega prestrukturiranja oziroma odprave insolventnosti pristopiti že v roku iz 35. člena ZFPPIPP.

6Tako se pokaže, da fiksen zakonski rok, da dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, ni odraz priviligiranja upnika, ki predlaga začetek stečajnega postopka, pač pa odraz nudenja možnosti dolžniku, da še pred vložitvijo upnikovega predloga začeto finančno prestrukturiranje v dodatnem dvomesečnem roku zaključi bodisi z dokapitalizacijo ali pa vloži predlog za prisilno poravnavno. Ker dolžnik v danem dvomesečnem roku iz prvega v zvezi z drugim odstavkom 237. člena ZFPPIPP odloga odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka ni upravičil na enega od načinov iz prvega odstavka 238. člena ZFPPIPP, velja po drugem odstavku 238. člena ZFPPIPP neizpodbojna zakonska domneva, da je dolžnik insolventen. Posledično je prvostopenjsko sodišče imelo podlago za izdajo izpodbijanega sklepa v 2. točki prvega odstavka 239. člena ZFPPIPP.

7Ker so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).