VSC Sklep II Ip 340/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 17. 4. 2018 (I. točka izreka). Sklenilo je še, da dolžnik sam trpi stroške ugovornega postopka (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je pravna podlaga izvršilnega postopka notarski zapis najemne pogodbe št. NP-88-2016-6002 z dne 8. 12. 2016, iz katere izhaja, da je dal upnik kot najemodajalec dolžniku kot najemodajalcu v najem nepremičnino. Iz notarskega zapisa izhaja obveznost najemnika plačevati najemnino od 19. 2. 2016 do 31. 12. 2016, ker nepremičnino že uporablja, v skupni višini 12.452,41 EUR, od 1. 1. 2017 pa mesečno 1.246,44 EUR neto. Dolžnik je želel uveljaviti pobotni ugovor, da znaša njegov vložek v vzdrževanje nepremičnine 35.000,00 EUR, kolikor zahteva upnik od njega. Vložek je nastal, ker je upnik kot lastnik nepremičnine zanemaril dolžno investicijsko vlaganje. V izvršilnem postopku na podlagi izvršilnega naslova je možen samo materialnopravni oz. izvenpravdni pobot vzajemnih terjatev v smislu 311. in 312. člena Obligacijskega zakonika. Dolžnik ne razpolaga z judikatno terjatvijo do upnika, slednjo je potrebno šele ugotoviti v pravdnem postopku, da se bo ugotovila višina vlaganja dolžnika v nepremičnino oziroma opustitev upnika dolžnega ravnanja investicijskega vzdrževanja nepremičnine. Dolžnik bo moral poslovno škodo ugotavljati v drugem postopku.

2Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je podal takšna pravno pomembna dejstva, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. V ugovoru zoper sklep o izvršbi je kot dokaz predlagal zaslišanje dolžnika, ogled na kraju, angažiranje izvedenca ustrezne stroke, ki bi ocenil višino poslovne škode, ki je nastala dolžniku zaradi opustitve investicijskega vzdrževanja upnika. Sodišče ne pojasni, kateri materialni predpis preprečuje pobot v izvršilnem postopku. Iz uporabe ZPP, na katerega smiselno napotujejo določila ZIZ, izhaja, da je v izvršilnem postopku mogoče izvesti materialnopravni pobot terjatev. Kolikor bi sodišče izvedlo predlagane dokaze, bi zaključilo, da je nesporna terjatev, ki jo je dolžnik uveljavljal v pobotnem ugovoru.

3Upnik je odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da kolikor bi dejstva resnično obstajala, bi dolžnik v letih izvrševanja najema in morebitnega opozarjanja ter prenašanja navedene škode poskrbel bodisi za sanacijo napak v lastni režiji in izterjavo stroškov od upnika ali vložil odškodninski zahtevek zoper upnika iz naslova povzročitve poslovne škode pa tega ni storil. Sodišče je v skladu z zakonom in avtonomno presojo ocenilo, da izvedba dokazov ni potrebna niti mogoča v fazi tega postopka. Dolžnik ni verjetno izkazal niti enega od kumulativnih pogojev za pobot.

4Pritožba ni utemeljena.

5Dolžnik pretežno ponavlja ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. V uvodu pritožbe neutemeljeno povzema prvi (prav: drugi) odstavek 61. člena ZIZ in navaja, da je v ugovoru zatrjeval pravno pomembna dejstva, ki bi lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična. Omenjena določba ZIZ ureja obrazloženost ugovora dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, kar ni primer v tej zadevi, kjer gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova - notarskega zapisa najemne pogodbe.

6Neutemeljen je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka in posledične zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem strank, ogleda na kraju in angažiranja izvedenca ustrezne stroke, ki bi ocenil višino poslovne škode. Na teh dokazih je dolžnik gradil pobotni ugovor. Ker ne razpolaga z judikatno terjatvijo, to je sodbo zoper upnika zaradi plačila poslovne škode in ta je v odgovoru na ugovor nasprotoval terjatvi, mora dolžnik terjatev šele dokazati. To lahko stori samo v pravdnem postopku, saj izvršilni postopek nima instrumentarija, da bi izvršilno sodišče ugotavljalo utemeljenost terjatve v skladu z obligacijskim pravom, izvajalo dokaze ter morebiti pobotalo terjatvi na podlagi tretjega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 319. člena ZPP. V izvršilnem postopku se opravi samo izvršba za poplačilo denarne terjatve oziroma uveljavitve nedenarne terjatve v skladu s 3. členom ZIZ in ta preprečuje procesni pobot v izvršilnem postopku. Mogoč je materialnopravni pobot, kar priznava tudi dolžnik v pritožbi. V pobot uveljavljana terjatev v izvršbi mora biti nesporna ali ugotovljena v pravnomočni sodbi ali sodni poravnavi¹. Z judikatno terjatvijo dolžnik ne razpolaga, upnik pa je terjatvi nasprotoval. Sodišče prve stopnje pravilno ni štelo procesnega pobotnega ugovora za razlog, ki bi preprečeval izvršbo v skladu s prvim odstavkom 55. člena ZIZ.

7V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ) in ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ.

¹ Sklepi VSL III Ip 23/2014, VSK II Cp 912/2006, VSK II Cp11511/205, VSM I Ip 530/2013, VSL II Ip 2601/2017.