VSC Sklep Cp 444/2018

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim sta tožnika zahtevala, da toženca odstranita kovinski objekt in ograjo, postavljeno prečno preko služnostne dovozne ceste, toženec pa še ograjo, postavljeno na južnem delu služnostne dovozne ceste. Tožencema je v bodoče prepovedalo dejanja, s katerimi bi tožnika ali njune pravne naslednike kot lastnike nepremičnine parc. št. *59/4 k.o. ... ovirala ali onemogočala pri izvrševanju in uporabi služnostne dovozne ceste, ki teče parc. št. 784/0 in *59/1, obe k.o. ... . Tožencema je še naložilo, da tožnikoma povrneta pravdne stroške.

2Sodbo s pravočasno pritožbo izpodbijata toženca. Uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlagata spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

3Tožnika se v odgovoru na pritožbo zavzemata za njeno zavrnitev in priglašata stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5V predmetni zadevi sta tožnika v dokaz svoje trditve, da sta sporno stvarno služnost priposestvovala, predlagala, da sodišče v dokazne namene med drugim izvede tudi dokaz z branjem zapisnikov o izpovedbah iz spisa P 37/2001 (oziroma kasneje P 77/2009). Toženca sta se branju teh zapisnikov protivila, ker drugi toženec ni bil stranka postopka. Sodišče prve stopnje je dokaznemu predlogu z branjem zapisnikov teh izpovedb ugodilo in pri tem obrazložilo, da se je drugi toženec imel možnost o vseh dokazih izjaviti v predmetnem postopku. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo dokazno oceno oprlo tudi na zapisnike o zaslišanju prič A. C.¹, M. C., M. S., J. Z., M. K., M. P. in M. A., ter na zapisnik o zaslišanju tožnika F. C.. Tekom predmetnega postopka priče M. C., M. S., J. Z., M. K. in M. P. niso bile zaslišane, F. C. je umrl, priča M.A. pa je v predmetnem postopku tožnica.

6Pritožba trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo načeli kontradiktornosti in neposrednosti, ker drugemu tožencu ni bila dana možnost obravnavanja vseh relevantnih vprašanj v zvezi z dokazi iz spisa P 37/2001.

7Pravica stranke do spoštovanja načela neposrednosti v zvezi z izvedbo dokaza z zaslišanjem prič izhaja iz številnih določb ZPP, saj sodišče dokazno vrednost posameznega dokaza ocenjuje na podlagi podatkov o dejstvih. ki so sodišču posredovani². Praviloma si tako lahko sodnik zgolj z neposrednim zaslišanjem priče, kateri lahko postavljajo vprašanja tudi stranke, ustvari neposreden oziroma verodostojen vtis o prepričljivosti oziroma neprepričljivosti izpovedovanja (289., 236.a člen ZPP)³. Ustavno sodišče je že pojasnilo, da osebi, ki v določenem sodnem postopku ni bila stranka in ni imela možnosti sodelovati in s tem vplivati na ugotovitve in odločitve sodišča, rezultat tega postopka razen v izjemnih primerih ne sme iti v škodo niti z učinkom pravnomočnosti sodne odločbe niti s tem, da bi se drugo sodišče v kasnejšem postopku proti tej osebi sklicevalo na dejanske ugotovitve in povzemalo dokaze iz postopka, v katerem ta oseba ni bila stranka⁴. S takim sklicevanjem je namreč zaradi neenakopravnega obravnavanja strank prizadeta pravica stranke do izjavljanja. Zaradi kršitve načela neposrednosti je lahko posledično kršeno tudi načelo kontradiktornosti, na katerega se sklicuje sklicuje pritožba⁵. Za presojo, ali je bila torej stranki kršena njena pravica do izjave, je pomembno, ali ji je bila v postopku dana možnost, da svoje interese lahko učinkovito varuje. Taka možnost je v dokaznem postopku stranki zagotovljena, če se lahko izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, če je lahko prisotna ob izvajanju dokazov, če lahko postavlja vprašanja pričam oz. izvedencem, če se lahko nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter če glede slednjih lahko poda tudi svoja pravna naziranja.

8Pritožbeno izpostavljeni zapisniki o izpovedbah prič niso bili pridobljeni kontradiktorno, saj drugi toženec ni imel možnosti, da bi postavljal vprašanja pričam, ker te tekom tega postopka niso bile zaslišane. S sklicevanjem na izpovedbe prič iz drugega sodnega postopka, v katerem pritožnik ni imel možnosti sodelovati in zato tudi ne postavljati vprašanj pričam ter se nato izjaviti o rezultatih dokazovanja, je zato sodišče prve stopnje prekršilo minimalna jamstva poštenega postopka. Kakšnih okoliščin, ki bi utemeljevale takšno postopanje, sodišče prve stopnje ni ugotovilo, pa tudi tožnika jih niti nista zatrjevala. Ker je sodišče prve stopnje dokaz z neposrednim zaslišanjem prič nadomestilo z branjem zapisnikov o zaslišanju prič, pri tem pa teh dokazov z vidika načela neposrednosti niti ni presojalo, dokazna ocena glede pravno odločilnih dejstev ne dosega zahtevanega procesnega standarda iz 4. in 8. člena ZPP in je to lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe. Zato je sodba sodišča prve stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

9Nadalje je utemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo slediti ugovoru tožencev, stavljenem na naroku 29. 6. 2015. Tožnika namreč naslovov prič v danem roku nista sporočila, pa tudi podaljšanja roka pred iztekom le-tega nista zaprosila (tretji odstavek 110. člena ZPP). Ker je sodni rok za opravo procesnih dejanj prekluzivne narave, pritožba pravilno izpostavlja, da sodišče prve stopnje dokazov, glede katerih sta bila tožnika prekludirana, ne bi smelo izvesti⁶. Glede na obrazloženo sodišče prve stopnje dokazov z zaslišanjem prič R. N., K. V., A. V., M. V. in M. R. ne bi smelo upoštevati in nanje opreti sodbe, saj je bila tožeča stranka glede teh dokazov prekludirana. Tudi iz tega razloga je podana bistvena kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP, saj bi bila odločitev zaradi neutemeljeno upoštevanih dokazov lahko drugačna.

10Zaradi zgoraj ugotovljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Ugotovljenih kršitev glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo sanirati. Z opredeljevanjem do bistvenih navedb strank bi namreč kršilo pravico strank do dvostopenjskega sojenja. Zaradi vrnitve zadeve sodišču prve stopnje pa postopek ne bo trajal prav nič dalj časa kot če bi bil izveden pred pritožbenim sodiščem, saj mora biti v zadevi izvedena obravnava in dopolnjen dokazni postopek. Pravica strank do sojenja v razumnem roku zaradi razveljavitve tako ne bo kršena.

11Zaradi ugotovljenih procesnih kršitev, ki že same po sebi pomenijo razlog za razveljavitev, pritožbeno sodišče utemeljenosti ostalih pritožbenih očitkov ni presojalo.

12Kakšni posebni napotki sodišču prve stopnje za novo sojenje niso potrebni, saj so dovolj jasno razvidni že iz gornje obrazložitve. Kljub temu pa gre v izogib ponovnim pomanjkljivostim izpostaviti, da bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem sojenju skrbneje izvesti postopek in se skrbneje opredeliti do procesnih očitkov tožencev. Nenazadnje velja opozoriti tudi na nepravilnost stališča, zavzetega v 14. točki izpodbijane sodbe, da "je bila s sodbo P 37/2001 ugotovljena stvarna služnost, ki pa ni vknjižena v zemljiško knjigo". S to sodbo je bilo namreč odločeno zgolj o odstranitvi ovir in prepovedi poseganja v stvarno služnost, ki poteka po parc. št. 784.

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK

Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena.

Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni.

Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena.

Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

¹ Zapisnika o zaslišanju priče A. C. v spisu P 37/2001 sploh ni.
² Več J. Zobec v L. Ude et al.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2006, komentar k 229. členu.
³ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 11/2013 z dne 22. 1. 2015.
⁴ Odločba Ustavnega sodišča RS Up-39/95 z dne 16. 1. 1997.
⁵ Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 184/2015 z dne 1. 12. 2016.
⁶ Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS 51/2008 z dne 3. 2. 2011.