VSL Sodba I Cpg 614/2017

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati odškodnino v višini 94.811,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 3. 2013 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 5.580,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po preteku 15-dnevnega plačilnega roka (II. točka izreka).

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožeča stranka od tožene stranke zahteva povrnitev škode na podlagi zavarovanja pred poklicno odgovornostjo, in sicer zaradi zatrjevanega nestrokovnega ravnanja odvetnice A. A. pri zastopanju tožeče stranke v stečajni zadevi oziroma zadevah v zvezi s stečajem nad B. d. d. - St ... (prvi odstavek 965. člena Obligacijskega zakonika – OZ).

6Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je tožeča stranka po izteku pritožbenega roka v spis predložila dokaze in sicer kopije računov odvetnice A. A. izdanih družbi C. d. o. o. (za pregled stečajne zadeve in vpogled v seznam preizkušenih terjatev; za dopolnitev izločitvenega postopka in za vlogo z dne 24. 4. 2013) in izpis iz sodnega registra za C. d. o. o. - v stečaju ter pojasnila, zakaj jih prej ni mogla pridobiti. Le-ti naj bi dokazovali, da je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da odvetnica A. v obdobju, ko bi morala biti vložena tožba za priznanje izločitvene pravice, ni imela pooblastila C. d. o. o. ., saj je za svoje storitve družbi izdajala račune. Gre za prepozno predložene dokaze, zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Tudi sicer pritožbeno sodišče ocenjuje, da ti naknadno predloženi dokazi za odločitev v zadevi niso bistveni. Iz razlogov navedenih v nadaljevanju je namreč za odločitev bistveno nesporno dejstvo, da je odvetnica A. A. družbo C. d. o. o. . oziroma njenega zakonitega zastopnika opozorila, da je potrebno za uspešno izločitev sporne nepremičnine iz stečajne mase B. d. d. predložiti manjkajočo dokumentacijo in sicer zlasti prvo prodajno pogodbo za sporni poslovni prostor sklenjeno med B. d. d. in D. d. o. o. Ni sporno, da je C. d. o. o. navedeno pogodbo pridobila in jo odvetnici predložila potem, ko se je že iztekel rok za vložitev tožbe za uveljavitev prerekane izločitvene pravice (tretji odsatvek 310. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPIPP), vendar C. d. o. o. vztraja, da ji je odvetnica povzročila škodo s tem, ker jo ni opozorila na možnost vložitve tožbe tudi brez predložitve navedene prve prodajne pogodbe. Po njenem mnenju bi namreč lahko obstoj lastninske pravice dokazovala tudi drugače oziroma navedeno pogodbo pridobila in priložila naknadno, po vložitvi tožbe.

7Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem sodišča prve stopnje, da je treba za dokaz pravno poslovne pridobitve lastninske pravice razpolagati z listino oziroma listinami, ki izkazujejo verigo prenosov lastninske pravice (skupaj s pisnimi zemljiškoknjižnimi dovolili), je pa sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da bi bila morebitna vložena tožba na uveljavitev izločitvene pravice nesklepčna zgolj zato, ker k njej ne bi bila priložena sporna prodajna pogodba. Dovolj bi bilo namreč, da bi se C. d. o. o. v tožbi nanjo sklicevala, priložila pa bi jo naknadno, seveda upoštevaje pravila prekluzije v pravdnem postopku. Glede na trditve, da je C. d. o. o.nepremičnino pridobila v last na podlagi veljavnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, le v zemljiško knjigo se ni vpisala, izhaja, da tožeča stranka trdi, da ima na sporni nepremičnini pričakovano lastninsko pravico, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka.¹ Glede na to bi bila morebitna vložena tožba za uveljavitev prerekane izločitvene pravice nesklepčna iz drugega razloga in sicer, ker pravno poslovna pridobitev lastninske pravice sploh ne more biti podlaga za uveljavitev izločitvenega zahtevka v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje se je sicer v zvezi z navedenim nepravilno sklicevalo na 300. člen ZFPPIPP, ki ureja tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve, v konkretnem primeru pa je bila prerekana izločitvena pravica. Pravila za uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi določa 310. člen ZFPPIPP in glede vrste zahtevka napotuje na prvi odstavek 309. člena ZFPPIPP (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP), ki vse možne zahtevke veže na opredelitev izločitvene pravice iz 22. člena ZFPPIPP. Izločitveni upnik na podlagi 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP je namreč lahko le tisti, ki je lastninsko pravico pridobil s priposestvovanjem ali na drug izviren način, ne pa na izvedeni način oziroma s pravnim poslom. Zato ne držijo trditve tožene stranke, da bi v konkretnem primeru naknadna predložitev manjkajoče prodajne pogodbe zadoščala za uspešnost dokazovanja obstoja izločitvene pravice.

8V trenutku, ko bi C. d. o. o. razpolagala z vsemi listinami (to je prvo prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom), bi lahko kljub začetemu stečajnemu postopku lastninsko pravico vpisala v zemljiško knjigo (prva alineja 3. točke tretjega odstavka 94. člena ZKK-1²). Glede na to prijava izločitvene pravice C. d. o. o. v stečaju sploh ni bila potrebna. Ker pa je C. d. o. o. izločitveno pravico prijavila in ji je bila le-ta prerekana, je bila napotena na pravdo. Očitek tožene stranke odvetnici, da je ravnala neskrbno, ker v zakonskem roku ni vložila tožbe na priznanje izločitvene pravice, pa kot že rečeno ni utemeljen. S tako tožbo bi bila namreč neuspešna že zato, ker v konkretnem primeru ne gre za izločitveno pravico v smislu 22. člena ZFPPIPP.

9Glede na navedeno odvetnici zaradi tega, ker je družbi C. d. o. o. svetovala zgolj, da mora za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo oziroma za "uspešno izločitev nepremičnine iz stečajne mase" čim prej pridobiti prodajno pogodbo med B. d. d. in D. d. o. o. (A21), tožbe na uveljavitev prerekane izločitvene pravice pa ni vložila, ni mogoče očitati malomarnega ravnanja. Poleg tega, da tožeča stranka ni izkazala, da je odvetnico A. A. pisno pooblastila (prvi odstavek 97. člena ZPP) za vložitev tožbe, je bil po oceni pritožbenega sodišča nasvet odvetnice strokoven, saj bi bilo treba za to, da C. d. o. o. doseže zaželen uspeh v vsakem primeru (za vknjižbo pričakovane lastninske pravice ali za sklenitev uskladitvene pogodbe³) pridobiti manjkajočo prvo prodajno pogodbo v verigi prodaj. Zgolj to, da odvetnica ni vložila tožbe v skladu s 310. členom ZFPPIPP, pa glede na dejstvo, da C. d. o. o. upoštevaje 22. člen ZFPPIPP ne bi mogla uspešno uveljavljati izločitvene pravice zoper insolventnega dolžnika, saj po materialnem pravu (310. člen v zvezi s 309. členom ZFPPIPP) v konkretnem primeru glede na dane trditve ni imela zahtevka za uveljavitev izločitvene pravice, ne more pomeniti neskrbnega oziroma malomarnega ravnanja odvetnice, zaradi katerega bi bila podana njena odškodninska odgovornost.

10Glede na vse navedeno v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za odgovornost zavarovalnice na podlagi zavarovanja poklicne odgovornosti odvetnice. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo nobene od kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člen v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ V dokaz obstoja navedene pričakovane lastninske pravice bi morala C. d. o. o. pridobiti še prvo prodajno pogodbo (skupaj z zemljiškoknjižnim dovolilom), ki sta jo za prenos lastninske pravice na isti nepremičnini sklenila B. d. d. kot prodajalec in D. d. o. o. kot kupec.
² Začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vknjižbe drugih pravic, razen hipoteke iz prejšnje točke, na podlagi listin iz 1. oziroma 2. točke prvega odstavka 40. člena tega zakona: če je bil na zemljiškoknjižnem dovolilu podpis overjen pred dnevom začetka stečajnega postopka oziroma če je bil notarski zapis sestavljen pred dnevom začetka stečajnega postopka.
³ Iz spisa na list. št. 31 izhaja, da je tožena stranka trdila, da je bilo zakonitemu zastopniku C. d. o. o. pojasnjeno, da je edina možnost, da mu B. d. d. izda zemljiškoknjižno dovolilo tako, da se sklene uskladitvena pogodba iz 2. točke tretjega odstavka 40. člena ZZK-1, na kar je slednji obljubil, da bo kontaktiral B. in zadevo uredil. Teh trditev tožeča stranka ni prerekala.