VDSS Sodba Psp 247/2018

Pritožbi se ugodi in sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek na odpravo sklepa št. ... z dne 6. 7. 2017 in vrnitev zadeve tožencu v ponovno upravno odločanje zavrne.

1Sodišče prve stopnje je odpravilo v izreku te sodbe citiran sklep in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.

2Zoper sodbo se pritožuje toženec zaradi kršitev določb postopka in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Že v odgovoru na tožbo je bilo opozorjeno, da tožničina vloga, vložena 14. 7. 2017, ni vsebovala tožbenega zahtevka. Postavljen ni bil niti do konca prvega naroka za glavno obravnavo, zato bi bilo potrebno tožbo zavreči. Stališče sodišča prve stopnje, da je bil tožbeni zahtevek na prvem naroku zaradi sprejetega sklepa sodišča, da naj v postavljenem roku sporoči, če je možna pripoznava zahtevka, da sodišče odpravi izpodbijani sklep ter zadevo vrne v ponovno odločanje, zadostno opredeljen, je zmotno. Po sodni praksi revizijskega sodišča (II Ips 198/2012) mora tožbeni zahtevek postaviti in oblikovati stranka, ne pa sodišče, sicer je kršeno načelo dispozitivnosti. Biti mora določen in konkreten. Postavljen je bil šele na drugem naroku. Odločeno je bilo o zahtevku, ki ga sploh ni bilo, zato je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka. Izpodbijani sklep je bil odpravljen in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje, ne da bi bili izpolnjeni pogoji iz 82. člena ZDSS-1. Ne strinja se s stališčem, da je zato, ker je bilo o vlogi z dne 15. 5. 2017 odločeno kot o pritožbi, podana bistvena kršitev določb postopka. Čeprav se sodišče prve stopnje do tega sploh ne opredeljuje in izpovedi tožnice in priče sploh ne šteje za odločilni, tožnica pred 15. 5. 2017 ni vložila pritožbe zoper odločbo z dne 30. 4. 2015. Iz spisa CSD namreč ne izhaja, da bi bila sporna pritožba vložena, tožnica pa tudi ni dokazala drugače. Z obravnavanjem vloge z dne 15. 5. 2017 kot pritožbe in posledične izdaje izpodbijanega sklepa je bilo tožnici dano sodno varstvo. Če obravnavne vloge ni mogoče šteti za pritožbo, gre zgolj za poziv za izdajo odločbe o pritožbi, ki pa ni bila vložena, zato o njej s posamičnim upravnim aktom sploh ni mogoče odločati. Izrek sodbe je zato neizvršljiv.

3Pritožba je utemeljena.

4Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)¹ pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani posamični upravni akt nezakonito odpravilo, ker naj bi bila podana bistvena kršitev postopka. V obravnavanem primeru namreč tožencu, čeprav je tožničino vlogo z dne 15. 5. 2017 obravnaval kot pritožbo, iz razlogov, kot bodo obrazloženi v nadaljevanju te sodbe, ni mogoče očitati, da je v predsodnem upravnem postopku bistveno kršil določbe postopka, ki bi vplivale na pravilnost in zakonitost odločbe.

5Čeprav mora biti tožbeni zahtevek v socialnih sporih po 73. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)² postavljen do konca prvega naroka, se toženec v pritožbi neutemeljeno zavzema za zavrženje tožbe. Tožbeni zahtevek je bil zadostno opredeljen že na prvem naroku za glavno obravnavo. Kršeno pa ni bilo niti načelo dispozitivnosti iz 2. člena ZPP. Socialni spor ni pravda. V tovrstnih sporih socialno sodišče sodi na podlagi ZDSS-1 praviloma v obsegu polne jurisdikcije. Presoja se pravilnost in zakonitost dokončnih posamičnih upravnih aktov in meritorno odloča o materialno pravni pravici, obravnavani že v predsodnem upravnem postopku. Obseg sodne presoje je torej določen že z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom, le v tej smeri pa je lahko postavljen tudi tožbeni zahtevek.

6V tej zadevi gre za presojo pravilnosti in zakonitosti sklepa o zavrženju tožničine pritožbe z dne 15. 5. 2017 zoper odločbo z dne 30. 4. 2015 kot prepozne. Po ugotovitvi, da tožnica zoper odločbo z dne 30. 4. 2015 pred 15. 5. 2017 ni vložila pritožbe, je toženec njeno vlogo z dne 15. 5. 2017, ki jo sicer vlaga, ker o pritožbi zoper odločbo z dne 30. 4. 2015 še ni bilo odločeno, štel za pritožbo in jo zaradi poteka pritožbenega roka zavrgel.

7Bistvene okoliščine konkretnega primera, kot jih je le na podlagi listin v spisu³ ugotovilo sodišče prve stopnje, so:

Z odločbo z dne 30. 4. 2015 je bilo med drugim odločeno, da tožnica ni upravičena do denarne socialne pomoči, pogojno pa je upravičena do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za obdobje od 1. 4. do 30. 6. 2015. Odločba je bila tožnici odpremljena 15. 5. 2015 in vročena 21. dan od datuma odpreme. Tožnica je 16. 1. 2017 osebno in 6. 2. 2017 telefonsko na centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) poizvedovala o pritožbi, ki naj bi jo vložila za obdobje od 1. 4. do 30. 6. 2015. CSD jo je 16. 2. 2017 obvestil, da iz knjižene pošte ni razvidno, da bi vložila pritožbo zoper odločbo z dne 30. 4. 2015, in jo pozval, naj o tem predloži dokazilo. Tožnica je 15. 5. 2017 vložila vlogo, v kateri navaja, da o pritožbi zoper odločbo z dne 30. 4. 2015 še ni bilo odločeno. To vlogo je torej toženec štel kot pritožbo in jo z izpodbijanim sklepom zavrgel kot prepozno.

8V predsodnem upravnem postopku se postopa po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP)⁴. Po 235. členu ZUP se pritožba vloži v 15 dneh, če ni z zakonom drugače določeno. Pritožbeni rok se šteje od dneva vročitve odločbe. Pritožba se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji (238. in 239. člen ZUP), ki najprej preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba (1. odstavek 240. člena ZUP). Če ti formalni pogoji niso izpolnjeni, pritožbo s sklepom zavrže po 2. odstavku 240. člena ZUP organ prve stopnje. Če je iz teh razlogov ni zavrgel že organ prve stopnje, jo zavrže organ druge stopnje (1. odstavek 246. člena ZUP). Če je pritožba vložena po izteku pritožbenega roka, je torej prepozna in jo je potrebno zavreči.

9Upravno poslovanje upravnih oseb, če na podlagi javnih pooblastil opravljajo upravne nalog, torej tudi centrov za socialno delo pri odločanju o pravicah iz javnih sredstev, je v obravnavnem obdobju urejala Uredba o upravnem poslovanju (Uredba)⁵. Upravljanje z dokumentarnim gradivom, vključno s sprejemanjem pošte, je natančno predpisano v 92. in naslednjih členih Uredbe. Vsako delo organov, kadar opravljajo upravne naloge, je treba dokumentirati z ustreznim pisnim zapisom: dokumentom, zaznamkom ali pisarniško odredbo tako, da je mogoče delo kasneje pregledovati, preverjati njegovo pravilnost, pravočasnost in kakovost izvajanja, dokazovati dejstva in ohraniti zapise za znanost in kulturo ali za pravno varnost pravnih in fizičnih oseb (92. člen Uredbe). Pisne vloge v fizični obliki sprejema glavna pisarna, lahko jih sprejema tudi svetovalec za pomoč strankam, če tako določi predstojnik organa (105. člen Uredbe). Stranki, ki osebno izroči vlogo ali drug dokument, javni uslužbenec na njeno zahtevo potrdi prejem (1. odstavek 117. člena Uredbe). O vseh zadevah, dosjejih in dokumentih, ki jih organ prejme ali nastanejo pri njegovem delu se vodi evidenca dokumentarnega gradiva (124. člen Uredbe). Dokument se evidentira, če je bil potrjen prejem tega dokumenta (128. Uredbe). Postopek sprejemanja vlog in njihovega evidentiranja je torej natančno predpisan. Tudi pisno vlogo, vloženo osebno pri organu, je torej potrebno sprejeti in jo evidentirati na način, določen z Uredbo.

10Čeprav je tožnica vlogo z dne 15. 5. 2017 vložila, ker o pritožbi, ki naj bi jo vložila zoper odločbo z dne 30. 4. 2015, naj ne bi bilo odločeno, torej v smislu zahteve za izdajo drugostopenjske odločbe, pa postopanje toženca, ko je to vlogo ob ugotovitvi, da pritožba pred tem sploh ni bila vložena, štel za pritožbo, ne more pomeniti bistvene kršitve določb postopka oziroma kršitve, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve v smislu 237. člena ZUP. Toženec namreč v pritožbi pravilno opozarja, da je bilo takšno postopanje tožnici celo v korist, saj ji je bila z obravnavanjem vloge z dne 15. 5. 2017 kot pritožbe zoper odločbo z dne 30. 4. 2015 dana možnost obravnavanja pred sodiščem. O pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo je seveda potrebno odločiti s posamičnim upravnim aktom, med tem ko se na dopise praviloma odgovarja le z dopisi (18. člen Uredbe). Vendar pa je v sodnem postopku tožničino zatrjevanje, da je vložila pravočasno pritožbo zoper odločbo z dne 30. 4. 2015, med tem ko iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bila ta vložena, ostalo nedokazano. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino odločilno. Pomeni namreč, da je odločba z dne 30. 4. 2015 postala dokončna⁶ in pravnomočna⁷, zato je s pritožbo ni več dopustno izpodbijati.

11Vse predhodno navedeno pa lahko pomeni le, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit ter posledično z izpodbijano sodbo neutemeljeno odpravljen in zadeva neutemeljeno vrnjena v ponovno upravno odločanje. Pritožbi je bilo zato potrebno ugoditi in v skladu z 2. točko 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremeniti tako, kot izhaja izreka te sodbe. Torej tožbeni zahtevek na odpravo sklepa z dne 6. 7. 2017 in vrnitev zadeve tožencu v ponovno upravno odločanje zavrniti.

¹ Ur. l. RS, št. 3/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.
³ Sodišče prve stopnje je sicer zaslišalo tožnico in pričo, vendar njunih izpovedi ni dokazno ocenilo niti ni štelo kot odločilnih za razsojo zadeve.
⁴ Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami.
⁵ Ur. l. RS, št. 20/2005 s spremembami.
⁶ 224. člen ZUP.
⁷ 225. člen ZUP.