VSL Sodba PRp 224/2018

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se postopek o prekršku ne ustavi po 1. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ob reševanju zahteve za sodno varstvo storilke pravne osebe A. d.o.o plačilni nalog prekrškovnega organa po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilki pravno osebo A. d.o.o. in odgovorno osebo B. B., zaradi prekrška po 14. točki prvega odstavka 78. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), kot je opisan v opisu dejanskega stanja v plačilnem nalogu, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje ob reševanju zahteve za sodno varstvo pri preizkusu plačilnega naloga po uradni dolžnosti ugotovilo, da je podana materialna kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, ker v opisu prekrška v plačilnem nalogu ni konkretiziran dejanski stan prekrška in je opis nepopoln ter nerazumljiv, saj v opisu dejanskega stanja ni konkretizirana odgovornost pravne osebe po prvem odstavku 14. člena ZP-1 in ne odgovorne osebe - prodajalca po prvem odstavku 15. člena ZP-1. Ob ugotovitvi, da prodajalec za prodano blago računa ni izdal, ni navedeno ali je to prodajo opravil v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi storilke pravne osebe, prav tako pa v opisu dejanja v plačilnem nalogu ni opredeljena odgovornost odgovorne osebe, saj ob tem, ko je navedeno, da za prodano blago ni izdal računa, ni navedeno ali je bil kot prodajalec pooblaščen za prodajo blaga in za izdajo računa pri pravni osebi, v njenem imenu, na njen račun, v njeno korist ali z njenimi sredstvi, zaradi česar po presoji sodišča prve stopnje plačilni nalog ne vsebuje temelja odgovornosti pravne osebe in odgovorne osebe in zato opisano dejanje nima vseh zakonskih znakov prekrška, kar pomeni, da dejanje, kot je opisano ni prekršek.

3Proti sodbi vlaga pravočasno pritožbo prekrškovni organ iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena ZP-1. Meni, da ima plačilni nalog konkretizirane razloge o odgovornosti pravne in odgovorne osebe. Plačilni nalog vsebuje vse obvezne sestavine iz tretjega odstavka 57. člena ZP-1, v katerih ni izrecno določeno, da je potrebno v plačilni nalog vnesti tudi, ali je prodajalec kot neposredni storilec pooblaščen za prodajo blaga in izdajo računa v imenu pravne osebe, na njen račun, v njeno korist ali z njenimi sredstvi, saj gre pri plačilnem nalogu le za kratek opis dejanskega stanja, za razliko od pisne odločbe o prekršku, za katero se zahteva, da mora izrek obsegati kratek opis dejanja, s katerim je prekršek storjen. V plačilnem nalogu se kršiteljema očita, da je prekršek s svojim dejanjem storil prodajalec B. B., ki za prodano blago ni izdal računa, kar pomeni, da je bil B. B. neposredni storilec prekrška.

4Na pritožbo je storilka pravna oseba A. d.o.o. odgovorila, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo ter ni zagrešilo postopkovnih napak in predlaga, da višje sodišče pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

5Pritožba je utemeljena.

6Pritožnik utemeljeno opozarja na različno zakonsko urejenost vsebine plačilnega naloga po 57. členu ZP-1 in vsebine izreka pisne odločbe o prekršku po 56. členu ZP-1. Za plačilni nalog zakon zahteva, da vsebuje kratek opis dejanskega stanja, medtem ko se za pisno odločbo o prekršku zahteva, da v izreku vsebuje kratek opis dejanja, s katerim je bil prekršek storjen. Iz navedenega sledi, da je za izrek pisne odločbe o prekršku zahtevana podrobnejša dejanska opredelitev očitanega dejanja, kot pa se to zahteva za vsebino plačilnega naloga, v katerem zadošča že samo opis dejanskega stanja. V pritožbi pritožnik utemeljeno uveljavlja, da ni potrebno, da bi v opisu dejanskega stanja bilo izrecno navedeno, da je neposredni storilec prekršek storil v imenu, za račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe. Zadošča že, če se takšen očitek oziroma takšna povezava med neposrednim storilcem in pravno osebo da jasno razbrati iz opisanega dejanskega stanja. Povedano drugače, opis dejanskega stanja mora vsebovati vsaj takšno dejstveno podlago, iz katere je z logičnim sklepanjem mogoče ugotoviti, da je neposredni storilec bil pooblaščen opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe in da je storilec pri opravljanju dejavnosti pravne osebe prekršek storil v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi, kar je temelj odgovornosti pravne osebe po prvem odstavku 14. člena ZP-1 in temelj odgovornosti odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1.

7V obravnavanem primeru je iz plačilnega naloga razviden naslednji opis dejanskega stanja: „Tržna inšpektorica je dne 25.11.2016 ob 11.05 uri opravila inšpekcijski pregled pri pravni osebi A. d.o.o., ki je opravljala prodajo blaga na stojnici ...“. Iz navedenega se torej povsem jasno da sklepati, da je kršiteljica pravna oseba opravljala dejavnost prodaje blaga. Opis dejanskega stanja se nato nadaljuje: „Prekrškovni organ je na podlagi neposredne zaznave pooblaščene uradne osebe ugotovil, da prodajalec B. B. na stojnici ... za prodano blago ni izdal računa“. Iz navedenega dovolj jasno izhaja, vsaj na ravni utemeljenega suma, da je prodajalec bil pooblaščen opravljati delo v imenu in na račun pravne osebe, ki je na svoji stojnici opravljala dejavnost prodaje blaga in ker iz opisa dejanskega stanja izhaja, da je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa neposredno zaznala, da prodajalec stranki ni izdal računa, je dovolj konkretiziran očitek, da je prodajalec storil prekršek iz 14. točke prvega odstavka 78. člena ZVPot pri opravljanju dejavnosti pravne osebe v njenem imenu in za njen račun, s čimer je na zadostni ravni konkretiziran temelj odgovornosti pravne in odgovorne osebe.

8Zaradi navedenega je neutemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da opis dejanskega stanja ne vsebuje (se ne da razbrati) temelja odgovornosti pravne in odgovorne osebe, zaradi česar je presoja sodišča prve stopnje napačna, ko je presodilo, da dejanje, kot je opisano v opisu dejanskega stanja, nima vseh zakonskih znakov prekrška in je iz tega razloga postopek o prekršku ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, zato je višje sodišče sodbo spremenilo.