VSL Sklep II Cp 1812/2018

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je po tem, ko je ugotovilo, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, toženki naložilo, da tožniku plača 13.000 EUR odškodnine z zamudnimi obrestmi od 2. 2. 2018 dalje (1. točka izreka) ter da mu povrne 858,81 EUR stroškov postopka (2. točka izreka).

2Zoper zamudno sodbo se v celoti pritožuje toženka in navaja, da je bila od 13. 3. 2018 do 25. 4. 2018 hospitalizirana ter se ni nahajala na naslovu stalnega prebivališča, kjer živi sama. V času, ko naj bi ji bila vročena tožba in poziv sodišča, da nanjo odgovori, je bila odsotna. Ko se je 25. 4. 2018 vrnila domov, sodnega pisanja in obvestila o prispeli pošiljki ni prejela. Tako vse do prejema zamudne sodbe, ki jo je prejela 14. 5. 2018, za obstoj predmetne pravde sploh ni vedela. S tem sta ji bili kršeni pravici do izjave in do izvedbe kontradiktornega postopka. Tako sta bili zagrešeni absolutni bistveni kršitvi določb postopka po 7. in 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico.

3Tožnik je na pritožbo odgovoril. Navedel je, da je petnajstdnevni rok za dvig pošiljke na pošti iztekel 30. 3. 2018 in je 31. 3. 2018 nastopila fikcija vročitve. Ker je tožnica po lastnih zatrjevanjih prišla domov 25. 4. 2018, se je s sodnim pisanjem lahko seznanila. Ob tem je pomembno dejstvo, da je v času od 13. 3. do 15. 4. 2018, ko zatrjuje, da je bila na zdravljenju, večkrat prihajala domov in se je s tožbo in pozivom k odgovoru gotovo seznanila že pred 25. 4. 2018. Sodna praksa je zavzela stališče, da je pomembno, da mora imeti naslovnik na voljo realno možnost, da se seznani s pisanjem, kar je toženka vsekakor imela, zato je sodišče upravičeno izdalo zamudno sodbo, saj so bili pogoji zanjo izpolnjeni. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno, s stroškovno posledico.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče po pregledu sodnega spisa ugotavlja, da je tožnik tožbo vložil 20. 2. 2018. Sodišče jo je toženki vročilo na naslov njenega stalnega prebivališča¹ s fikcijo osebne vročitve tako, da je bila toženka 19. 3. 2018 obveščena o prispeli pošiljki. Ker je ni dvignila, ji je bila 3. 4. 2018 pošiljka puščena v njenem hišnem nabiralniku, kar vse izhaja iz povratnice (list. št. 23 sodnega spisa). Sodišče prve stopnje ni imelo razlogov, da bi o pravilni osebni vročitvi s fikcijo podvomilo, in ker toženka odgovora na tožbo ni podala, je po ugotovitvi, da so vsi izpolnjeni pogoji po 318. členu ZPP, 9. 5. 2018 izdalo zamudno sodbo.

6Pravdni postopek se začne s tožbo,² pravda pa začne teči z vročitvijo tožbe toženi stranki.³ Tožena stranka ima pravico odgovoriti na tožbo.⁴ Ta njena pravica izhaja iz pravice do izjave po 22. členu Ustave RS. Navedeno je odraz načela kontradiktornosti, saj mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke.⁵ Če pride do kršitve navedenega načela, je podana absolutna bistvena kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. V obravnavanem primeru, ko gre za izdajo zamudne sodbe, pa toženka zatrjuje tudi absolutno bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka tega člena, do katere pride, če sodišče v nasprotju z določbami zakona izda zamudno sodbo.

7Pri vročitvi s fikcijo gre za izpodbojno zakonsko domnevo, torej stranka lahko dokazuje, da ji pisanje ni bilo vročeno, da se z njim ni seznanila ter posledično, da je prišlo do kršitve njene pravice do izjave. Prav to zatrjuje toženka z navedbami, da se s tožbo ni mogla seznaniti, ker je bila dalj časa odsotna z naslova stalnega prebivališča. Ko se je vrnila, pa v poštnem nabiralniku ni našla niti obvestila o prispeli sodni pošiljki niti sodne pošiljke s tožbo in pozivom na odgovor. Nasprotno tožnik zatrjuje, da je imela toženka med zdravljenjem in po njegovem zaključku še vedno dovolj časa, da na tožbo odgovori, ter prereka njene pritožbene trditve, da se s pisanjem ni seznanila. Med pravdnima strankama je sporno dejstvo, ali sta bila toženki tožba in poziv na odgovor pravilno vročena. Od razjasnitve tega dejstva je odvisno, ali je izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe.

8Zato bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku ugotavljati, ali je imela toženka realno možnost, da se je ob vsej potrebni skrbnosti s tožbo in pozivom, da nanjo odgovori, seznanila, ter bo moralo pravdnima strankama dati možnost, da nasprotne trditve glede vročanja dokažeta. V ta namen bo moralo izvesti dokaze, ki sta jih predlagali (360. člen ZPP). Drugačna odločitev pritožbenega sodišča bi nesorazmerno posegla v pravico toženke do izjave.⁶

9Zgoraj navedeno je narekovalo razveljavitev zamudne sodbe zaradi absolutnih bistvenih kršitev postopkovnih pravil iz 7. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj v tej fazi postopka še ni razčiščeno ali obstojijo vsi pogoji za izdajo takšne sodbe. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi se toženka, kljub svoji odsotnosti, ob vsej potrebni skrbnosti s tožbo in pozivom lahko pravočasno seznanila, bo lahko ponovno izdalo zamudno sodbo, v nasprotnem bo moralo toženki tožbo pravilno vročiti v odgovor. Razveljavitev in ne odločitev na drugi stopnji je potrebna, ker bi bili sicer pravdni stranki prikrajšani v pravici do pritožbe. Gre za samostojen sklop dejstev z izvajanjem več predlaganih dokazov, ki jih bo moralo sodišče prve stopnje prvič ugotoviti. Pritožbeno sodišče zato obeh kršitev postopka glede na njuno naravo ni moglo samo odpraviti. Z razveljavitvijo zamudne sodbe pa tudi ne bo kršena strankina pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja glede na to, da je bila tožba vložena 20. 2. 2018 (354. člen ZPP).

10Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dovoljeno vložiti pritožbo v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka. Pritožbo je treba vložiti pisno pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej pa bo odločalo Vrhovno sodišče RS. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo in bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti in če bi moralo samo opraviti novo sojenje (357. a člen ZPP). Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP). Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo pritožnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP). Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105. člena ZPP).

¹ Stalno prebivališče toženke na naslovu T. 22 v postopku ni sporno.
² 179. člen ZPP.
³ 189. člen ZPP.
⁴ 276. člen ZPP.
⁵ 5. člen ZPP.
⁶ Primerjaj VSRS Sklep II Ips 95/2016.