UPRS Sodba I U 498/2017-16

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovna zahtevka tožnice in stranke z interesom B.B. se zavrneta.

1Z izpodbijanim sklepom prvostopni organ tožnici ni priznal lastnosti stranske udeleženke in s tem pravico do sodelovanja kot stranski udeleženki v postopku v upravni zadevi izdaje odločbe za odobritev pravnega posla pri prometu s kmetijskim zemljiščem s parc. št. 4121/2, k. o. ... vloženi na zahtevo strank C.C. in B.B. V obrazložitvi je navedel, da je tožnica podala zahtevo za vstop v postopek, ker je imetnica pravice, vpisane v zemljiško knjigo, po kateri je na podlagi posojilno-zastavne pogodbe z dne 23. 4. 1999 vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve v njeno korist. Organ je pribavil tudi izjave kupcev ter stečajnega upravitelja D.D. premoženja dolžnice E.E., katere nepremičnina je predmet prodaje. Nadalje je citiral 42. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), navedel materialni predpis v tem primeru, Zakon o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), ki določa stranke postopka, in glede na navedeno zaključil, da tožnica nima pravice sodelovanja v postopku.

2Drugostopni organ je s svojim aktom potrdil odločitev prvostopnega organa in še dodal, da bo tožnica morala svoje pravice varovati v stečajnem postopku, saj dejstvo, da je na parceli, ki je predmet odobritve, vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v korist tožnice, še ne pomeni, da ima tožnica pravni interes v tem postopku. V tem postopku se preverjajo pogoji za odobritev pravnega posla za kupca, ki je bil izbran v stečajnem postopku (25. člen ZKZ).

3Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka. Meni, da je treba vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravnega interesa, omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo. Tožnica je imetnica pravice, vpisane v zemljiško knjigo, po kateri se na podlagi posojilno-zastavne pogodbe z dne 23. 4. 1999 za parc. št. 4121/2, k.o. ..., vknjiži prepoved odtujitve in obremenitve in hipoteka v znesku 8.000.000,00 SIT. Ta vpis je podlaga za priznanje položaja stranske udeleženke po 43. členu ZUP. Res je, da 22. člen ZKZ izrecno določa stranke tega postopka, vendar pa ni mogoče izključiti možnosti drugih oseb, da sodelujejo v tem postopku, če izkažejo pravni interes. Tako tudi sodba, X Ips 335/2012 z dne 29. 11. 2012, ki obravnava podoben primer. Podobno tudi odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-165/09 z dne 3. 3. 2011. Organ bi moral upoštevati tudi SPZ, OZ in ZZK-1. S tem je bila storjena kršitev materialnega prava, posledično nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, kar je kršitev pravil postopka. Enako velja za drugostopno odločbo, v kateri se drugostopni organ sploh ni opredelil do vseh navedb tožnice. Prav tako ne vzdrži navedba organa, da bo tožnica svoje pravice lahko varovala v stečajnem postopku, saj je tožnica svoje pravice uveljavljala v tem, upravnem postopku. Tudi ne zdrži, da njena udeležba ne bi vplivala na odločitev organa, saj s tem organ prejudicira svojo odločitev, česar ne sme. Za priznanje položaja pa niti ni pomembna končna odločitev, temveč, da se osebi da možnost, da zavaruje svoje interese. Tožnica je zato predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in ji prizna položaj stranske udeleženke, da ji toženka povrne stroške postopka, vključno s plačano upravno takso in odredi vrnitev sodne takse po uradni dolžnosti.

4Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala tožbene navedbe in predlagala zavrnitev tožbe.

5Stranka z interesom B.B. je odgovoru na tožbo prerekal vse tožbene navedbe, opozoril na 22. oziroma 25. člen ZKZ in prvi ter peti odstavek 342. člena ZFPPIPP. Sodba X Ips 335/2011 pa se na tak primer ne nanaša. Predlagal je, da sodišče tožbo zavrne in naloži tožnici plačilo njegovih stroškov postopka.

6Stranki z interesom C.C. in stečajni upravitelj D.D. na tožbo v danem roku nista odgovorila.

7Tožba ni utemeljena.

8V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa o ne-priznanju lastnosti stranske udeleženke tožnici v postopku odobritve pravnega posla. Pri tem se je organ oprl na 42. oziroma 43. člen ZUP ter na 22. in 25. člen ZKZ.

942. člen ZUP pove, kdo je lahko stranka v upravnem postopku, 43. člen pa določa pogoje za priznanje lastnosti stranskega udeleženca in sicer, da ima pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes; pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek). 22. člen ZKZ, natančneje drugi odstavek tega člena pa opredeljuje stranke v postopku odobritve pravnega posla in sicer določa, da so to pogodbene stranke (torej stranke sklenjenega pravnega posla za pridobitev kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije) in vsi, ki so prejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. 25. člen ZKZ pa določa, da mora izvršilno sodišče po končani javni dražbi kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ponudnika, ki je ponudil najvišjo ceno napotiti na pristojno upravno enoto, da v roku, ki mu ga določi, poda vlogo za odobritev pravnega posla (prvi odstavek). Vlogi za pridobitev odobritve se priloži sklep sodišča o ponudniku, ki je ponudil najvišjo ceno; če obstoji kateri od razlogov iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, upravna enota odobritev zavrne (drugi odstavek). Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za stečajne in likvidacijske postopke (tretji odstavek).

10Iz podatkov spisa je razvidno, da je je predmet odobritve pravnega posla v obravnavanem primeru nepremičnina s parc. št. 4212/2, k.o. ..., last stečajne dolžnice E.E., na kateri ima tožnica - stečajna upnica (skupaj z možem) vpisano prepoved odtujitve in obremenitve (ter hipoteko v znesku 8.000.000,00 SIT). Navedena nepremičnina je bila v stečajnem postopku prodana na podlagi javnega zbiranja ponudb (329., 331., 335. in 342. člen ZFPPIPP) kupcema C.C. ter B.B. kot ponudnikoma, ki sta ponudila najvišjo ceno, zato sta bila napotena na vložitev vloge za odobritev pravnega posla po 25. členu ZZK.

11Tožnica v tožbi zgornjih ugotovitev ne prereka, meni pa, da je njen pravni interes za sodelovanje v tem postopku izkazan z vknjižbo prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičnini s parc. št. 4212/2, k.o. ..., v njeno korist. Sodišče se sicer strinja s tožničinim izvajanjem, da je treba vsakomur, komur pravo priznava obstoj njegovega pravno varovanega interesa, omogočiti, da ta interes zavaruje tudi v upravnem postopku, v katerem bi bilo lahko v ta interes poseženo, ter da obstoj takega interesa izhaja iz pravne norme, vendar pa - in kot sta tožnici pojasnila že upravna organa - tožnica takega pravnega interesa v postopku odobritve obravnavanega pravnega posla ni izkazala. 25. člen ZKZ namreč jasno določa potek postopka v primerih, kot je obravnavani, ko gre za odobritev pravnega posla, ki je bil sklenjen v stečajnem postopku, in že glede na zgoraj citirano opredelitev stranke ter predpisano postopanje tožnica svoje pravne koristi, ki jo utemeljuje z v njeno korist vpisano prepovedjo odtujitve in obremenitve na nepremičnini s parc. št. 4212/2, k.o. ..., ni izkazala. Povedano drugače: po pravni podlagi za odločanje v tem postopku tožnica nima nobene pravice, pravne koristi ali obveznosti, ki bi ji dajala lastnost stranske udeleženke v tej upravni stvari. Tako stališče pa (posredno) potrjuje še prvi odstavek 342. člena ZFPPIPP, po katerem s plačilom kupnine namreč (med drugim) preneha pravica tretjega (torej tožnice kot stečajne upnice) do prepovedi odtujitve in obremenitve tretjega na premoženju, ki je predmet prodajne pogodbe v stečajnih postopkih, udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičen niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati: 1. zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, 2. zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, 3. zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali 4. kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe (peti odstavek 342. člena ZFPPIPP). Tožnica zato s sklicevanjem na SPZ, OZ in ZZK-1 kot na podlago za izkaz njenega pravnega interesa ne more uspeti.

12Tožnica še ugovarja, da se drugostopni organ ni opredelil do vseh njenih argumentov, zaradi česar je po njenem mnenju odločba nezakonita. Sodišče tožnici najprej pojasnjuje, da je predmet presoje v upravnem sporu akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti in pravni koristi (2. člen Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), to pa je v obravnavanem primeru prvostopni sklep, s katerim je prvostopni organ zavrnil njeno zahtevo za vstop v postopek kot stranske udeleženke, zato kršitve, ki jih tožnica uveljavlja zoper drugostopno odločbo, ne vplivajo na presojo zakonitosti prvostopnega sklepa. Ne glede na to pa sodišče še dodaja, da se je drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je zavrnil pritožbo tožnice, zadostno opredelil do vseh argumentov tožnice, če ne neposredno, pa posredno z citiranjem materialnega predpisa, ki velja v tem primeru (ZKZ), ter razlogov, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje (odobritev pravnega posla, sklenjenega v stečajnem postopku, pravni položaj tožnice kot stečajne dolžnice z vpisano prepovedjo odtujitve in obremenitve in posledično v tem upravnem postopku) narekovali njegovo odločitev. Navedbi drugostopnega organa, da bo tožnica svoje pravne koristi morala varovati (oziroma, da jih ima možnost varovati) v stečajnem postopku, pa se pridružuje tudi sodišče. Kot podatki spisa tudi kažejo, je bila terjatev in ločitvena pravica tožnice v stečajnem postopku priznana (sklep Okrožnega sodišča v Celju, St 854/2015 z dne 25. 9. 2015 - 304. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da bo tožnica poplačilo svoje terjatve morala oziroma lahko uveljavljala v navedenem sodnem postopku.

13Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je sklep pravilen in na zakonu utemeljen.

14Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.

15Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom B.B. pa temelji na 154. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1. ZUS-1 namreč ne ureja povračila stroškov strank z interesom, zato se v takih primerih uporablja ZPP. Pri odločanju o tem, kateri stroški se povrnejo, stranke, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker je stranka z interesom predlagala zavrnitev tožbe, tako pa je odločilo tudi sodišče, to pomeni, da je s svojim zahtevkom uspela, vendar pa je sodišče pri tem presodilo, da navedbe v odgovoru na tožbo niso v ničemer pripomogle k dodatni razjasnitvi zadeve oziroma je sodišče moglo odločiti na podlagi podatkov spisa in pravne podlage, ki velja za ta primer. Zato je odločilo, da priglašeni stroški v odgovoru na tožbo stranki z interesom ne gredo.