VSK sklep II Cpg 147/2006

Pritožba O.K. zoper sklep opr. št. In 212/2002-27 z dne 22.10.2003 se kot neutemeljena zavrne, njegova pritožba zoper sklep opr. št. In 11/2002 z dne 17.2.2006 pa kot nedovoljena zavrže.

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22.10.2003 opr. št. In 212/2002-27 zavrnilo ugovor dolžnice T.M. in ugovor O.K., ki ga je podal kot ugovor tretjega po 64. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in s katerem je uveljavljal svojo lastninsko pravico do 1/2 na nepremičnini - poslovnem prostoru v K..

S sklepom opr. št. In 11/2002 z dne 17.2.2006 (sklep o poplačilu) pa je sodišče prve stopnje pod točko: I.) ugotovilo, da znašajo nadaljnji stroški upnika P.s.M. d.d. 384.429,00 SIT, nadaljnji stroški upnika R.S. 5.610,00 SIT, nadaljnji stroški upnika L.m. d.d. pa 323.030,00 SIT; pod točko II je sklenilo, da se iz kupnine prejete za prodano nepremičnino vl. št. 237/42 k.o. A. v višini 14.500.000,00 SIT poplačajo: 1. stroški upnika p.s.M. d.d. v višini 545.007,08 SIT, 2. davek na promet nepremičnine v višini 290.000,00 SIT in zapadle davščine iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v višini 14.678,99 SIT, ter pod točko 3. terjatve upnikov: p.s.M. d.d.: glavnica in obresti v skupnem znesku 4.667.566,04 SIT, upnika V. d.d. v skupnem znesku 8.982.747,89 SIT in sicer za poplačilo izvršilnih stroškov znesek 336.382,86 SIT in za pravdne stroške znesek 110.702,90 SIT ter del glavnice in obresti v skupnem znesku 8.535.662,13 SIT; III. da se iz kupnine prejete za prodano nepremičnino, poslovnega prostora v pritličju objekta v K., stoječega na parc. št. 467/1 k.o. S. v višini 8.549.754,00 SIT poplača: 1. davek na promet nepremičnine v višini 170.995,00 SIT in zapadle davščine v višini 29.551,45 SIT, 2. terjatev zastavnega upnika R.S. v višini 2.878.043,50 SIT in 3. terjatev upnika L.m. v obsegu stroškov v znesku 1.323.501,30 SIT in del obresti od glavnice v znesku 4.147.662,75 SIT; pod točko IV je odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa nakaže na transakcijski račun upnika p.s.M. d.d. znesek 5.212.573,12 SIT, na transakcijski račun upnika V. - d.d. znesek 8.982.747,89 SIT, na transakcijski račun MF DURS, Davčni urad K. znesek 2.878.043,50 SIT in znesek 505.225,44 SIT ter na transakcijski račun upnika L.m. d.d. znesek 5.471.146,05 SIT; pod točko V. pa je odločilo, da se izvršilni postopki pod opr. št. In 11/2002, In 144/2002, In 189/2002, In 212/2002, In 19/2003, In 23/2003, In 75/2003, In 113/2003 in In 114/2003 ustavijo.

Zoper zgoraj navedena sklepa se je pritožil O.K. po svojem pooblaščencu.

V pritožbi zoper sklep In 212/2002-27 z dne 22.10.2003 navaja, da vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev. Poudarja, da je v podanem ugovoru uveljavljal nezakonitost izvršbe na svojem solastninskem deležu predmetne nepremičnine. Trditev upnika, da je njegova terjatev zavarovana s hipoteko je nesmiselna, saj je lastninska pravica tretjega močnejšega. Gre za ustavno zavarovano lastninsko pravico, ki je nastala že z nakupom sporne nepremičnine in po samem zakonu. Zato ne drži trditev upnika, da je bila lastninska pravica pridobljena naknadno. Ta pravica se je naknadno le zapisala, obstajala pa je od nakupa dalje.

Tudi v pritožbi zoper sklep In 11/2002 z dne 17.2.2006 pritožnik navaja, da uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Izpostavlja, da je na nepremičnini vpisani v podvložek št. 237/42 k.o. A. z identifikacijsko številko 42E na podlagi vknjižbe pod opr. št. Dn 5525 z dne 24.12.2002 pridobil solastninski delež do idealnih 7/10. Glede poslovnega prostora št. 2B v pritličju objekta v K., ki stoji na zemljišču parc. št. 467/1 k.o. S. pa poudarja, da gre za premoženje, ki sta ga pritožnik in dolžnica kot njegova bivša zunajzakonska partnerka pridobila za časa trajanja te zveze in si ga s sporazumom o razdelitvi skupnega premoženja v notarskem zapisu z dne 28.6.2002 razdelila tako kot je ustrezalo njunemu prispevku pri nakupu te nepremičnine. To pomeni, da je dejansko na navedeni nepremičnini lastninsko pravico pridobil na originaren način. Nadalje opozarja, da mu ni bila dana možnost sodelovanja v postopku. Na narok za razdelitev zneskov pridobljenih s prodajo nepremičnin sploh ni bil vabljen, čeprav bi skladno z 2. odst. 207. člena ZIZ moral biti vabljen. Že to predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Pred vknjižbo lastninske pravice pritožnika sta bila za nepremičnino vpisano v podvložek 237/42 k.o. A. z identifikacijsko številko 42E zaznamovana le sklep o izvršbi In 11/2002 in In 144/2002. To pa pomeni, da sklepi o izvršbi, ki so bili vpisani po vknjižbi njegove lastninske pravice zoper njega nimajo učinkov. Sicer pa bi moralo biti 7/10 zneska kupnine za nepremičnino vpisano v podvložek št. 237/42 k.o. A. z identifikacijsko številko 42E in polovica zneska kupnine za poslovni prostor št. 2B v pritličju objekta v K. izločenih iz mase za poplačilo upnikov. Ti deleži ustrezajo njegovemu solastniškemu deležu na prodanih nepremičninah. 201. člen ZIZ določa, da lahko upnik ali kdo, ki ima pravico biti poplačan iz kupnine, izpodbija terjatev drugega upnika, njeno višino in vrstni red, po katerem ima ta pravico do poplačila, kolikor to vpliva na njegovo poplačilo. Zato pritožnik iz previdnosti izpodbija vrstni red poplačila terjatev upnikov o sklepih o izvršbi.

Pritožba O.K. zoper sklep o zavrnitvi njegovega ugovora (In 212/2002-27 z dne 22.10.2003) je neutemeljena, njegova pritožba zoper sklep In 11/2002 z dne 17.2.2006 pa je nedovoljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je s sklepom z dne 22.10.2003 zavrnilo ugovor O.K. zoper sklep o izvršbi, ravnalo popolnoma v skladu s 65. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Glede na določbo 2. odst. 65. člena ZIZ mora namreč sodišče prve stopnje, kadar upnik izjavi, da ugovoru tretjega nasprotuje, tak ugovor zavrniti, pri čemer se niti ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb. Ker je v obravnavanem primeru upnik, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, navedel, da ugovoru tretjega nasprotuje, sodišče drugačne odločbe, kot jo je izdalo, niti ni moglo izdati. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora tretjega pravno pravilna in temelji na 65.čl. ZIZ. Ker pa je odločitev sodišča prve stopnje pravno pravilna, je moralo pritožbeno sodišče pritožbo pritožnika kot neutemeljeno zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Kar pa se tiče pritožbe O.K. zoper sklep z dne 17.2.2006 pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da O.K. sploh ne spada v krog oseb, ki bi imele pravico do pritožbe zoper sklep o poplačilu po 208. členu ZIZ. Pritožnik O.K. je namreč v tem izvršilnem postopku z ugovorom tretjega uveljavljal, da ima na predmetih izvršbe, to je na nepremičninah vpisanih v podvložek št. 237/42 k.o. A. z identifikacijsko številko 42E in na poslovnem prostoru 2B, K., na parc. št. 467/1 k.o. S. solastninsko pravico. Njegov ugovor, ki ga je kot tretji podal dne 17.6.2003 (list. št. 103 spisa) in v katerem je navajal, da je solastnik nepremičnine v podvložku št. 237/42 k.o. A. do nerazdelnih 7/10 in da je solastnik nepremičnine - poslovnega prostora v K., stoječega na parc. št. 467/1 k.o. S. do 1/2 je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 8.7.2003 opr. št. In 11/2002 (list. št. 124 spisa) zavrnilo. Ta sklep je postal pravnomočen, saj se nanj ni pritožil. S sklepom z dne 9.7.2003 (list. št. 138 spisa) pa je pravnomočno zavrnilo tudi njegov predlog za odlog izvršbe. S sklepom z dne 11.7.2003 (list. št. 141 spisa) je sodišče prve stopnje obe nepremičnini domaknilo kupcema in sicer nepremičnino vpisano v podvložku št. 237/42 k.o. A. kupcu E.V., poslovni prostor št. 2B v pritličju objekta v K., parc. št. 467/1 k.o. S., sedaj vknjižen pod zaporedno št. 12 označba 8E vložna št. 2322/1 k.o. S. pa družbi S. d.o.o.. S sklepom z dne 22.10.2003 (list. št. 166 spisa) pa je sodišče prve stopnje navedeni nepremičnini tudi izročilo kupcema. Navedena sklepa sta postala pravnomočna z odločitvijo Višjega sodišča v K. z dne 7.7.2005 opr. št. II Cpg 13/2005, s katero je bila pritožba O.K. zavrnjena kot neutemeljena.

Na podlagi zgoraj ugotovljenih dejstev pa pritožbeno sodišče ugotavlja naslednja za odločitev pomembna dejstva. V obravnavanem primeru je šlo za izvršbo na nepremičnine. Glede obeh nepremičnin je sicer O.K. podal ugovor tretjega. Ta ugovor pa je bil v postopku pred sodiščem prve stopnje pravnomočno zavrnjen. Z zavrnitvijo ugovora je O.K. kot tretji pridobil pravico začeti pravdo na ugotovitev, da izvršba na ti dve nepremičnini ni dopustna. V vlogi z dne 26.05.2003 je sicer navedel, da je tako tožbo vložil, tega pa ni izkazal. Ne glede na dejstvo, da pritožnik niti ni izkazal, da bi tako tožbo vložil, tudi morebitna vložitev take tožbe ne bi predstavljala ovire, za nadaljevanje te izvršbe (6.odst.65.čl. ZIZ v zvezi z 2.odst. 59.čl. ZIZ). Pritožnik je imel možnost, da predlaga odlog izvršbe skladno s 73.čl. ZIZ, kar je sicer izkoristil, vendar je tudi ta njegov predlog sodišče pravnomočno zavrnilo. To pa pomeni, da je O.K. v tem postopku že uveljavil vse procesne pravice, ki jih je kot tretji imel na razpolago. Zanj je bil ta izvršilni postopek zaključen. S ponovnim sklicevanjem na (so)lastništvo v izvršilnem postopku že prodanih nepremičnin ne more več posegati v izvršilni postopek. To pa pomeni, da je tudi odpadel njegov pravni interes v tem postopku.

Obe nepremičnini sta bili po opravljeni javni dražbi s sklepom o domiku in s sklepom o izročitvi nepremičnin izročeni kupcema, kar pomeni, da sta ta kupca pridobila originarno lastninsko pravico na spornih nepremičninah. Lastninsko pravico sta namreč pridobila z odločbo državnega organa po 42. členu Stvarnopravnega zakonika (SZ). Lastninsko pravico pa sta kupca na kupljenih nepremičninah pridobila že na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnin.

Tretji kot tak tudi ne spada med osebe, ki se lahko poplačajo iz kupnine (196. člen ZIZ), niti med osebe, ki imajo prednost pri poplačilu (197. člen ZIZ), niti med osebe,ki se poplačajo po 1. odst 198.čl. ZIZ. Zgolj te osebe pa imajo glede na določilo 201. člena ZIZ pravico izpodbijati terjatev drugih upnikov, njeno višino in vrstni red po katerem imajo ti pravico do poplačila. To pa pomeni, da je tudi napačno pritožnikovo stališče, da bi ga moralo sodišče glede na določbo 207. člena ZIZ vabiti na razdelitveni narok. Na ta narok namreč povabi sodišče poleg strank tudi tiste, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz tega zneska. Pritožnik te pravice ni izkazal. Ker pa te pravice ne izkazuje, mu tudi ne gre pravica do pritožbe zoper sklep o poplačilu izdan po 208. členu ZIZ. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.