VSC Sodba I Cpg 49/2018

I. Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba ter sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo in sklepom delno razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10144/2017 z dne 9. 2. 2017 zaradi delnega umika za 340,75 EUR in 576,57 EUR ter v tem delu ustavilo postopek (I. točka izreka). Dopustilo je spremembo tožbe z dne 14. 6. 2017 (II. točka izreka). Delno je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 10144/2017 z dne 9. 2. 2017 tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.787,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi […] (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 1.346,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi […] (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki 201,35 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). Ugotovilo je, da tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožeče stranke iz dopolnitve tožbe in so ostala relevantna dejstva neprerekana. Če stranka ne prereka dejstev ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo dejstva za priznana. Tožeča stranka je terjala plačilo komunalnih storitev (oskrba s pitno vodo, odvajanje odpadne in padavinske vode ter ravnanje s komunalnimi odpadki), ki jih je opravila na podlagi Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini ... na petih različnih naslovih. Tožena stranka je sicer v ugovoru navajala, da je med strankama dogovorjen odlog plačila dokler tožena stranka ne pridobi sredstev od prodaje nepremičnine Market V. z bifejem, ki jo prodaja Občini, ki je istočasno lastnik tožeče stranke. Tožena stranka ni navedla kdaj je bil sklenjen dogovor o odložitvi plačila in v ponudbi za prodajo (dopis z dne 6. 12. 2016) ni navedeno ničesar o domnevnem dogovoru o odlogu plačila.

2Zoper to sodbo in sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP. V pritožbi vztraja pri dosedanjih navedbah, da tožeča stranka ni upravičena do terjatve in da sta se dogovorili, da se upravičeni dolg poravna ter zapade, ko tožena stranka pridobi sredstva od prodaje nepremičnine Občini. Tožena stranka je predlagala dokazni sklep z zaslišanjem direktorja tožeče in tožene stranke ter vztraja pri zaslišanju. Del dolga je poravnala tožeči stranki z medsebojno kompenzacijo 901,80 EUR dne 19. 12. 2017 in 59,81 EUR dne 5. 12. 2017. Tožeča stranka ni predlagala utesnitve zahtevka, kar bi morala, zato sodbeni sklep ni pravilen.

3Tožeča stranka je po pooblaščencu odgovorila na pritožbo. V odgovoru navaja, da tožena stranka ni izkazala zatrjevanj, ki jih je podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ni pojasnila kdaj naj bi sploh bil sklenjen dogovor, katerega obstoj je zanikala tožeča stranka. Tožena stranka ni prerekala navedb tožeče stranke v dopolnitvi tožbe, da ni bil sklenjen dogovor o odlogu plačila in da si je tožena stranka preprosto izmislila dogovor o odlogu plačila in zato ni bilo potrebno dokazovati zatrjevanj tožene stranke o obstoju dogovora o odlogu plačila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Vrednost spornega predmeta v zadevi ne presega 4.000,00 EUR, zato sta bila sodba in sklep izdana v gospodarskem sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 495. člena ZPP). Sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se smeta na podlagi prvega odstavka 458. člena ZPP izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena tega zakona in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6Tožena stranka vztraja pri izvedbi predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonitih zastopnikov strank glede dogovora o odlogu plačila, ki ga sodišče prve stopnje ni izvedlo. Smiselno mu očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje sploh ni opravilo naroka, temveč je razsodilo na podlagi pisnih dejanj strank. V sporih majhne vrednosti izda sodišče odločbo o sporu brez razpisa naroka, če v skladu z drugim odstavkom 454. člena ZPP po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. Tožena stranka ne navaja, da bi izrecno zahtevala izvedbo naroka niti to ni razvidno iz spisa. Ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče dokaznemu predlogu sploh ugodilo¹.

7Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da tožena stranka ni odgovorila na navedbe tožeče stranke iz dopolnitve tožbe (11., 13. točka obrazložitve). Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe z dne 14. 6. 2017 zanikala trditve tožene stranke v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine glede dogovora zakonitih zastopnikov strank, na podlagi katerega naj bi tožeča stranka odložila toženi stranki plačilo računov za čas, dokler tožena stranka ne bi pridobila sredstev od prodaje nepremičnine Market V. z bifejem. Tožeča stranka je pojasnila, da gre za izmišljeno zatrjevanje tožene stranke (listna št. 27 spisa). Kot ugotovljeno, tožena stranka ni odgovorila na pripravljalno vlogo tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 214. člena ZPP pravilno štelo dejstva, ki jih tožena stranka ni zanikala, za priznana. Po izmenjavi pripravljalne vloge je postalo dejansko stanje nesporno². Po nespornem dejanskem stanju in ker ni bilo drugih ovir za izdajo odločbe, je smelo sodišče prve stopnje odločiti brez razpisa naroka tudi po prvem odstavku 454. člena ZPP.

8Navedbe o poravnavi dela dolga s kompenzacijama so pritožbene novote in jih sodišče druge stopnje ni moglo upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tožena stranka jih bo lahko uveljavljala v morebitnem izvršilnem postopku, če jih tožeča stranka ne bo upoštevala.

9Ne drži, da bi morala tožeča stranka predlagati utesnitev zahtevka in da zato ni pravilna odločitev o delnem umiku tožbe ter delni ustavitvi postopka. ZPP ne pozna términa utesnitev zahtevka, temveč umik tožbe v 188. členu. Ta je lahko tudi delni. Beseda utesnitev je pogovorna in sodna praksa jo obravnava kot delni umik tožbe. Tožena stranka ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v dveh vlogah delno umaknila tožbo in da se tožena stranka v roku 15 dni od prejema delnih umikov ni izjavila (9. točka obrazložitve). V skladu z drugim odstavkom 188. člena ZPP je pravilno štelo, da je privolila v delni umik.

10V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijana sodbo ter sklep sodišča prve stopnje.

11Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za pravdo, saj z odgovorom ni pripomogla k odločitvi sodišča druge stopnje (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, stran 722; sklep Vrhovnega sodišča III Ips 171/2009, sodbe VSL II Cpg 970/2017, II Cpg 988/2017, II Cpg 834/2017, II Cp 1301/2017, II Cpg 263/2017, II Cpg 68/2017, I Cp 287/2017, II Cp 32223/2016, VSM I Cpg 523/2016.
² Sodba Vrhovnega sodišča III Ips 58/2016.